Drugi blok JE Krško je predviden po letu 2022. Foto: BoBo
Drugi blok JE Krško je predviden po letu 2022. Foto: BoBo
false
Slovenija ima neugodno razmerje med instalirano močjo in zahtevano velikostjo rezerve. Foto: Goran Rovan

"Termoelektrarna Trbovlje ni predvidena za nadaljevanje proizvodnje pasovne električne energije, zato ni upoštevana v nobenem od scenarijev razvoja. Omeniti pa velja, da ostaja interes ohranitve lokacije Termoelektrarne Trbovlje za namene zagotavljanja sistemskih storitev," je pojasnil direktor Elesa Aleksander Mervar.

Glede na prejšnji razvojni načrt za obdobje 2013-2022 v novem ni predvidenega drugega bloka nuklearke, saj je izgradnja zdaj predvidena po tem obdobju. Veliko neznanko v prihajajočem načrtovanem obdobju zaradi zahtevane vzpostavitve čezmejnih izmenjav sistemskih storitev predstavljajo stroški, povezani s tem. Eles je sicer z avstrijskim APG-jem že maja 2013 vzpostavil čezmejno izmenjavo sekundarne energije po modelu izmenjave nasprotujočih se viškov energije.

Sloveniji primanjkuje terciarne rezerve
Primer Slovenije je v celotnem evropskem prostoru z vidika obveze po zagotavljanju terciarne rezerve moči specifičen, saj nobena druga država nima tako izrazito neugodnega razmerja med celotno instalirano močjo elektroenergetskega sistema in zahtevano velikostjo terciarne rezerve. Po Elesovih pojasnilih se je to razmerje z vključitvijo šestega bloka TE Šoštanj še poslabšalo, saj se z vključitvijo novih, večjih proizvodnih enot potreben obseg rezervne moči še poveča.

"V Elesu smo v ta namen razvili dolgoročno strategijo pokrivanja potreb po terciarni rezervi delovne moči, ki upošteva različne tipe proizvodnih oz. rezervnih virov, ki so na razpolago. Prav tako pa smo zastavili tudi strategijo povezovanja večjega števila sistemskih operaterjev v koordinirano področje za izravnavo s skupnim modelom zagotavljanja terciarne rezerve," je poudaril Mervar.

Večja avtonomnost
Strategijo so pri Elesu zato v načrtu zastavili v smeri vzpostavitve večje avtonomnosti elektromagnetnega sistema v kritičnih razmerah. Velik poudarek je namenjen investicijam v okviru pametnih omrežij in vzpostavitvi določenih vrst sistemskih storitev z lastnimi viri.

"Tako preverjamo tudi možnosti izgradnje lastne sistemske elektrarne in na splošno stremimo k večji povezanosti s sosednjimi sistemskimi operaterji pri obvladovanju zahtev po nudenju sistemskih storitev. Glede slednjega se Eles zavzema za širitev področja, na katerem mora biti zagotovljena rezerva za izpad največje proizvodne enote, na območje več držav oz. regulacijskih območij," je sklenil Mervar.

Velik poudarek v načrtu ima tudi prevzem 110-kilovoltnega (kV) omrežja, ki za Eles predstavlja pomembnejšo naložbo v naslednjih letih. V načrtu razvoja je med pomembnejšimi projekti tudi povezava Žerjavinec (Hrvaška)-Heviz (Madžarska)-Cirkovce (Slovenija), daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce-Pince, prehod 220 kV omrežja na 400 kV napetostni nivo (Divača-Beričevo, Beričevo-Podlog, Podlog-Cirkovce) ter projekt pametnih omrežij Sincro.Grid.