Očiščenje slabih naložb bi banke spodbudilo, da bi se vrnile k svoji ključni dejavnosti - kreditiranju gospodarstva. A stroka opozarja: podjetja ne smejo računati zgolj na banke, temveč si morajo pomagati tudi sama!

V NLB-ju sta največjo luknjo pustila cerkvena Zvona, naši največji banki namreč skupaj dolgujejo več kot 220 milijonov evrov. To bo gotovo prva naložba, ki bo romala na holding. Nato pa se bodo zvrstile nasedle naložbe gradbenih baronov. Zidarjev SCT, ki NLB-ju dolguje 200 milijonov evrov, pa skupina Konstruktor, ki je banko oškodovala za 120 milijonov evrov in Dolamičev GPG. Ta je NLB-ju zapustil 90-milijonsko luknjo.

S prenosom slabih naložb si bo opomogel tudi NKBM. Med prvimi bo gotovo prenesen dolg nepremičninskega podjetja MTB. Pa znova - cerkvena Zvona, ki mariborski banki dolgujeta 44 milijonov evrov, nato pa bodo sledile še nasedle naložbe gradbenih podjetij.
Kdaj bo steklo poslovanje holdinga?
Strokovna javnost se strinja: razbremenitev bank bi gotovo spodbudila kreditiranje podjetij. A kdaj si gospodarstvo lahko obeta rezultate holdinga?

"Kratkoročno ne, dolgoročno pa ja. Ključno je, da se stanje v gospodarstvu izboljša. Dokler se ta osnovna težava ne popravi, banke ne bodo morale začeti posojati, ker bodo imele spet težave s slabimi posojili," pravi finančni strokovnjak Simon Mastnak.

In še: ne gre pozabiti - prenos naložb v holding, ne pomeni tudi, da slabih naložb več ni. "Nekdo bo moral to plačati. To ne gre za zadeve, ki bodo izginile, ampak bo to neko breme najverjetneje ostalo na državi," je opozoril razrešeni nadzornik v NKBM-ju Darijan Petrič.

Zdaj so za slabo stanje v gospodarstvu krive banke. Kdo pa bo po tem, če bodo te začele kreditirati, podjetja pa se kljub temu ne bodo zmogla postaviti na noge?
Vesna Zadravec za TV Dnevnik