V zadnjem tednu je newyorški Dow Jones porasel kar za 1.169 točk oziroma za 4,7 odstotka, kar je največja tedenska rast po lanskem novembru. Applove delnice so se podražile za osem odstotkov, Microsoftove za šest. Foto: Reuters

Centralne banke na obeh straneh Atlantika se zavedajo resnosti položaja, potem ko so višje carine že začele vplivati na svetovno gospodarstvo. Guverner Feda Jerome Powell je namignil, da se je Fed pripravljen odzvati z nižjo obrestno mero. Naslednji sestanek bo 18. junija, vendar naj bi obresti takrat še ostale pri 2,50 odstotka. Do konca leta bi lahko doživeli eno ali celo dve znižanji obrestne mere. Evropska centralna banka bo pri ničelnih obrestih vztrajala vsaj še leto in pol, je slutiti po četrtkovi seji, bo pa posegla po novih likvidnostnih ukrepih. V "operaciji" TLTRO naj bi ECB poslovnim bankam ponujal posojila po negativni (- 0,3-odstotni) obrestni meri. Tretji niz teh "ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja bank" se bo začel septembra in bo trajal do marca 2021, želja pa je, da bi banke čim bolje kreditirale gospodarstvo.

Cene vladnih obveznic še naprej naraščajo, kar pomeni njihovo vse nižjo zahtevano donosnost. Pri desetletni nemški obveznici je donosnost zdrsnila na rekordnih minus 0,25 odstotka, pri slovenski pa znaša le 0,34 odstotka. Foto: Reuters

Aprila precejšen padec nemškega izvoza
Če je bilo še ob koncu lanskega leta pričakovati, da se politika centralnih bank po finančni krizi in evropski dolžniški krizi počasi vrača v normalne tokove, je zdaj očitno, da še ni čas za to. Posledice trgovinskih nesoglasij med največjima gospodarskima velesilama so vse bolj vidne. Mednarodni denarni sklad je opozoril, da bi bila svetovna gospodarska rast naslednje leto lahko nižja za pol odstotne točke. Nemški izvoz je aprila v primerjavi z marcem nazadoval za 3,7 odstotka, kar je največ po avgustu 2015. Ekonomisti so pričakovali le blag (0,9-odstotni) korak nazaj, potem ko je še marca nemški izvoz porasel za spodbudnih 1,6 odstotka. Aprila se je zmanjšal tudi obseg uvoza (za 1,3 odstotka). Guverner ECB-ja Mario Draghi je malce pomiril trge, da nove recesije še ni na vidiku, prav tako ni nobene nevarnosti za deflacijo. Letos naj bi se BDP v območju evra okrepil za 1,2 odstotka.

ECB-jeva napoved za območje evra201920202021
gospodarska rast1,2 %1,4 %1,4 %
inflacija1,3 %1,4 %1,6 %

Naftni trg v območju medveda
Cene nafte so v sredo padle na petmesečno dno. 159-litrski sod brenta je stal 59,45 dolarja, sod ameriške lahke nafte pa 50,60 dolarja. Še pred mesecem in pol je bilo treba za sod brenta plačati skoraj 75 dolarjev! Nafta se je s tem "pogreznila" v medvedje območje, kot v finančnem besednjaku označujemo naložbo, ki je več kot 20 odstotkov oddaljena od vrha. V zadnjih tednih so se namreč okrepili strahovi pred močnejšim ohlajanjem svetovnega gospodarstva, potem ko si največji porabnici nafte, ZDA in Kitajska, vztrajno mečeta polena pod noge. Poleg tega v ZDA proizvodnja nafte dosega sveže rekorde (konec maja 12,4 milijona sodov dnevno), zaloge pa so se povzpele na najvišjo raven po juliju 2017. Večji padec nafte so preprečila pričakovanja, da bosta Opec in Rusija konec junija najverjetneje podaljšala dogovor o nižjih proizvodnih kvotah. Ko je v petek nekaj tovrstnih namigov prišlo še iz Savdske Arabije, so cene nafte močno okrevale, brent se je zavihtel nad 63 dolarjev.

Dow Jones (New York)25.977
Nasdaq (New York)7.742
DAX30 (Frankfurt)12.055
Nikkei (Tokio)20.884
SBITOP (Ljubljana)885
10-letne slovenske obveznice0,34 %
10-letne ameriške obveznice2,08 %
EUR/USD1,1334
EUR/CHF1,1190
bitcoin7.880 USD
nafta brent63,18 USD
zlato1.340
evribor (šestmesečni)-0,259 %

Wall Street: najboljši teden letos
Delniški trgi so si sicer po zelo slabem maju v prvem junijskem tednu močno opomogli. Dow Jones se je povzpel za 4,7 odstotka, kar je največja tedenska rast letos, obeti pa so dobri tudi za začetek novega tedna, saj sta ZDA in Mehika dosegli dogovor o migracijah, s čimer se je Mehika izognila carinam, s katerimi ji je grozil Donald Trump. V petek je na optimistično trgovanje vplivalo tudi poročilo ministrstva za delo o majskih gibanjih na trgu dela. V ZDA je bilo ustvarjenih 75 tisoč delovnih mest, kar je krepko pod pričakovanji (180 tisoč). Kar je slabo za gospodarstvo, pa je lahko dobro za delniške trge: verjetnost, da bo Fed že naslednji mesec znižal obrestno mero, se je povzpela na 79 odstotkov.

WSJ kritičen do Trumpa
Finančni dnevnik Wall Street Journal medtem kritizira carinsko politiko predsednika Trumpa, češ da povzroča gospodarsko škodo. Očitajo mu, da je bil njegov demokratski predhodnik Barack Obama boljši pri ustvarjanju delovnih mest v ZDA. Glavni razlog za "napad" na Trumpa je prav sveže poročilo s trga dela. Trump se rad hvali, da imajo ZDA zaradi njega najnižjo brezposelnost in največjo rast zaposlovanja v zgodovini, Wall Street Journal pa opozarja, da gre trend zaposlovanja letos pod Trumpom v napačno smer. Petkovo poročilo o zaposlovanju je po mnenju časopisa le eden od dokazov, da Trumpovo opletanje s carinami škodi gospodarstvu. "Nezanesljivost zaradi trgovinskih vojn počasi prihaja do izraza. Trumpova vlada je bila pred mesecem dni blizu dogovora s Kitajsko, nakar so pogovori propadli in Trump je uvedel 25-odstotne carine na 200 milijard kitajskega uvoza," piše Wall Street Journal.