Dodano vrednost v višini 16,82 milijarde evrov je ugotovilo 75,9 odstotka od nekaj več kot 61.300 gospodarskih družb, ki so Ajpesu predložile podatke o lanskoletnem poslovanju. Foto: BoBo
Dodano vrednost v višini 16,82 milijarde evrov je ugotovilo 75,9 odstotka od nekaj več kot 61.300 gospodarskih družb, ki so Ajpesu predložile podatke o lanskoletnem poslovanju. Foto: BoBo

Neto dodana vrednost na zaposlenega je leta 2009 dosegla 34.168 evrov, leto pozneje 36.044 evrov, leta 2011 37.512 evrov, leta 2012 38.006, lani pa omenjenih 39.011 evrov, kažejo najnovejši podatki Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Dodano vrednost v višini 16,82 milijarde evrov je ugotovilo 75,9 odstotka od nekaj več kot 61.300 gospodarskih družb, ki so Ajpesu predložile podatke o lanskoletnem poslovanju. Negativno dodano vrednost ali t.i. izgubo na substanci v višini 203,52 milijona evrov, kar je za 31 odstotkov več kot leto prej, je izkazalo 11.695 družb ali nekaj več kot 19 odstotkov.

Skoraj pol ustvarile velike družbe
Skoraj polovico neto dodane vrednosti so lani ustvarile velike družbe. Izkazale so tudi največjo neto dodano vrednost na zaposlenega, ki je pri njih dosegla 49.078 evra. Mikro družbe so ustvarile 20,5 odstotka neto dodane vrednosti in bile po prispevku k skupni neto dodani vrednosti na drugem mestu. Pri teh je neto dodana vrednost na zaposlenega dosegla 28.411 evrov. Pri majhnih družbah je ta znašala 35.811 evrov in pri srednjih družbah 35.983 evrov.

Lani so družbe izboljšale kazalnik donosnosti kapitala, izračunan iz razmerja med neto dodano vrednostjo in povprečnim kapitalom. Na 100 evrov kapitala so ustvarile 44,8 evra neto dodane vrednosti, leto prej 43,9 evra. Kljub temu sta bili vrednosti kazalnikov najnižji v zadnjih petih letih.

Družbe so izboljšale kazalnik donosnosti sredstev, izračunan iz razmerja med neto dodano vrednostjo in povprečnimi sredstvi. Na 100 evrov sredstev so ustvarile 17,8 evra neto dodane vrednosti, leto prej pa 17,1 evra. Izboljšala sta se še kazalnika produktivnosti, izračunana iz razmerja med celotnimi prihodki in zaposlenimi ter iz razmerja med neto dodano vrednostjo in zaposlenimi.

Tudi celotni prihodki največji
Celotni prihodki na zaposlenega so bili največji v zadnjih petih letih. Lani so dosegli 181.249 evrov, leta 2009 pa 149.704 evrov. Medtem se je čisti dobiček na zaposlenega lani v primerjavi s predlani skorajda prepolovil in dosegel 397 evrov. Leta 2011 je ta znašal 1018 evrov, leta 2009 1145 evrov, medtem ko je bila leta 2010 na zaposlenega ustvarjena čista izguba, ki je dosegla 554 evrov.