Iskanje službe bi bilo, piše v izhodiščih, z reformo trga dela lažje. Foto: BoBo
Iskanje službe bi bilo, piše v izhodiščih, z reformo trga dela lažje. Foto: BoBo
Andrej Vizjak
Minister za delo je ob predstavitvi izhodišč prejšnji teden napovedal, da se bodo s socialnimi partnerji, če bo šlo vse po predvidevanjih, o reformi začeli pogajati jeseni. Foto: BoBo
Evri
Delodajalec bi po predlogu moral za vsakega zaposlenega plačevati obvezen prispevek v odpravninski sklad, kar bi delavcu zagotavljalo pravico do odpravnine ob morebitni (nekrivdni) izgubi službi ali ob upokojitvi. Foto: EPA
Zavod za zaposlovanje
Objava prostega delovnega mesta na Zavodu za zaposlovanje po predlogu ministrstva ne bi bila več obvezna. Foto: MMC RTV SLO
Vizjak predstavil izhodišča za reformo trga dela

V želji po zmanjšanju razlik na trgu dela med tistimi, ki so zaposleni za določen čas, in tistimi, ki imajo pogodbo za nedoločeno obdobje, in zaradi potrebe po večji prožnosti trga dela je ministrstvo za delo pripravilo izhodišča za celovito reformo trga dela, o katerih bodo zdaj razpravljali socialni partnerji.

Predlog sicer predvideva postopno vpeljavo novega sistema, in sicer tako, da bi za nove zaposlitve začel veljati takoj, pri obstoječih pa bi imeli 10-letno prehodno obdobje, ko bi se lahko delavci in delodajalci sami odločili za vstop v nov sistem.

Izhodišča za reformo trga dela si lahko pogledate tudi na tej povezavi.

Enotna pogodba za vse ...
Največje spremembe prinaša vpeljava koncepta enotne pogodbe za nedoločen čas - le izjemoma (v primerih nadomeščanj, javnih del, kadar ima delavec časovno omejeno dovoljenje za zaposlitev, zaposlitev, vezanih na mandat, ipd.) bodo namreč delodajalci lahko sklepali pogodbe za določen čas. Izjema bo tudi pogodba za občasna oz. začasna dela - to bo omejeno z višino zaslužka na 2.400 evrov letno oz. 200 evrov mesečno in se bo lahko opravljalo le, kadar ne bo šlo za dela na sistematiziranih delovnih mestih. Obdavčitev in prispevki bodo enaki kot pri zaposlenih.

Vse druge zaposlitve bodo sklenjene na podlagi enotne pogodbe, vendar bodo še vedno obstajala različna pravila glede na to, koliko časa je posameznik zaposlen pri enem delodajalcu.

... a razdeljena na različna obdobja
V obdobju poskusnega dela, ki bo trajalo največ pet mesecev, bosta imela tako delodajalec kot delojemalec možnost, da (brez razloga) odpovesta pogodbo, odpovedni rok (10-14 dni) pa se bo lahko sporazumno nadomestil z denarnim povračilom. V naslednjih 24 mesecih bo delodajalec delavca lahko odpustil le z utemeljitvijo veljavnega razloga - ti bodo lahko poslovni, krivdni, razlogi nesposobnosti ali nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti, pri izredni odpovedi pa razlogi ostajajo enaki kot v zdajšnji ureditvi.

Nekatere formalnosti bodo, izhaja iz smernic, poenostavljene - delodajalcu tako ne bo treba več pred odpustitvijo delavca opozoriti na ponavljanje kršitev, ne bo mu treba več preveriti, ali bi lahko za delavca delo našel kje drugje v podjetju ali mu ponuditi prekvalifikacije - ti dve poenostavitvi sicer ne bosta veljali po izteku drugega obdobja, prvih dveh let zaposlitve -, enostavnejša bo tudi obrazložitev odpovedi in možnost, da se delavec izjavi o očitanih kršitvah.

Odpovedni rok: ne daljši od 90 dni
Spremembe bodo tudi pri odpovednih rokih (prvi dve leti za vsak mesec zaposlitve dva dni, po tem obdobju en dan na tri mesece zaposlitve, a ne več kot 90 dni) in odpravninah. Ministrstvo namreč predlaga uvedbo t. i. odpravninskega sklada. Ta bo deloval tako, da bo vsak delodajalec plačeval določen prispevek od bruto plače v omenjeni sklad (ministrstvo je izračunalo, da bi bila za delodajalca stroškovno nevtralna 0,58-odstotna prispevna stopnja). Prispevke bi lahko plačevali ali neposredno v odpravninski sklad v okviru zavoda za zaposlovanje ali ZZZS-ju skupaj s prispevki za zdravstveno zavarovanje.

Kako naj bi deloval odpravninski sklad?
Vsi prispevki se bodo kopičili na individualnih računih posameznikov, do denarja pa bodo delavci upravičeni, če bodo ostali brez službe, razen če bo pogodbo o zaposlitvi prekinil delavec sam ali v primeru krivdnih razlogov. V takem primeru bo denar ostal na računu delavca in bo lahko do njega (v primeru odpovedi delovnega razmerja) dostopal pozneje ali po upokojitvi. Ob upokojitvi bodo zaposleni sicer imeli dve možnosti - enkratno izplačilo denarja ali prenos v dodatno pokojninsko zavarovanje -, sprememba pa bo predstavljala tudi olajšanje za delodajalce, saj jim ne bo več treba samim izplačevati odpravnine ob upokojitvi.

Do črpanja iz sklada bi bili zaposleni upravičeni eno leto po sklenitvi zaposlitve po trenutni ureditvi ali prej, če bodo imeli sklenjeno novo enotno pogodbo za nedoločen čas.

Nič več obvezne objave prostega mesta na Zavodu
Izhodišča za reformo trga dela sicer predvidevajo tudi odpravi številnih administrativnih ovir oz. uvedbo objave prostega delovnega mesta prek svetovnega spleta, obveščanja o izbranem kandidatu prek elektronske pošte in podobno. Objava prostega delovnega mesta na Zavodu za zaposlovanje ne bo več obvezna, delodajalec pa bo ta način iskanja zaposlenih še vedno lahko izkoristil, če bo želel, da mu delavca napoti zavod. Razpis za delovno mesto na zavodu bo mogoče objaviti tudi samo prek spleta, roki za prijavo pa bodo predvidoma krajši.

Enostavnejši bodo tudi postopki pri odpovedi pogodb o zaposlitvi in pri disciplinskem postopku, saj zagovor delavca ne bo več nujno pisen, delodajalec pa bo lahko v obrazložitvi navedel le bistveno - dejanske razloge za odpoved.

Malica nič več del delovnika
Poleg vsega omenjenega so v izhodiščih omenjeni tudi ukrepi za aktivnejše (in lažje) iskanje zaposlitve že v času odpovednega roka (npr. delodajalec mora zaposlenemu omogočiti 24 ur časa na teden za iskanje nove službe), ministrstvo predlaga, da se čas malice ne bi več štel v delovni čas, določen bi bil maksimum letnega dopusta, nekaj sprememb se obeta tudi, ko gre za varovanje pravic delavcev v primerih zlorab v podjetjih (solidarnost matičnega podjetja, kadar delavca prezaposli v podjetje, ki gre nato v stečaj itd.).

Pogajanja se začnejo jeseni
O izhodiščih socialni partnerji za zdaj še molčijo. V zvezi svobodnih sindikatov napovedujejo, da bodo o prvih vtisih spregovorili prihodnji teden, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole pa je prejšnji teden dejal, da so s predlogi zelo zadovoljni, saj ne gre za kozmetične popravke, "ampak za celovito prenovo, ki gre v veliki meri v smeri večje prožnosti trga dela, na kar v združenju opozarjamo že vrsto let". Socialni partnerji se bodo z ministrom za delo Andrejem Vizjakom začeli pogajati predvidoma jeseni.

Spodaj si lahko ogledate, kako bi po izhodiščih, ki jih je pripravilo ministrstvo, določevali odpovedne roke in višino odpravnine.

OBDOBJE

ODPOVEDNI ROK

ODPRAVNINA v povezavi z nadomestilom za brezposelnost

Poslovni razlog in razlog nesposobnosti

Krivdni razlog

POSKUSNO OBDOBJE

Enoten odpovedni rok 14 dni

Enoten odpovedni rok 14 dni

Sistem določenih prispevkov v okviru Odpravninskega sklada

PRILAGODITVENO OBDOBJE

2 dni na mesec: od 14 dni ®

1 dan na mesec: od 14 dni ®

52 dni

33 dni

Sistem določenih prispevkov v okviru Odpravninskega sklada

STABILNO OBDOBJE

1 dan na 3 mesece oz. 4 dni na leto ® max. 90 dni

Ne narašča

Po 5 letih

64 dni

33 dni

Sistem določenih prispevkov v okviru Odpravninskega sklada

Po 10 letih

84 dni

33 dni

Sistem določenih prispevkov v okviru Odpravninskega sklada

Po 11,5 letih

90 dni

33 dni

Sistem določenih prispevkov v okviru Odpravninskega sklada

Po 15 letih

90 dni

33 dni

Sistem določenih prispevkov v okviru Odpravninskega sklada

Po 25 letih

90 dni

33 dni

Sistem določenih prispevkov v okviru Odpravninskega sklada

Vizjak predstavil izhodišča za reformo trga dela