Ne selimo se v drugo državo, da bi obšli avstrijsko zakonodajo, zatrjuje Wolfgang Zitz. Foto:
Ne selimo se v drugo državo, da bi obšli avstrijsko zakonodajo, zatrjuje Wolfgang Zitz. Foto:

Stisnili smo roke. Smo ljudje, ki se držijo dogovorjenega. Če smo rekli, da bo Magna izvedla ta projekt skupaj s Slovenijo, ga bomo, segli smo si v roke.

Direktor Magne v Gradcu Wolfgang Zitz o sodelovanju s slovensko vlado
Objekt v Hočah
Objekt v Hočah bo primerljiv s tistim, ki deluje v Avstriji. Foto Magna
Tovarna Magna Styer Gradec polja
Polja v okolici obstoječe tovarne so neprimerna za širitev, ker so površine premajhne, trdijo v Magni. Foto Tarča RTV
Mercedes G
Mercedes benz G sestavljajo v Gradcu vse od leta 1979. Foto Magna
BMW 5
Posel s podjetjem BMW velja za enega najprestižnejših. Zanj gradijo posebno proizvodno halo. Foto Magna
V Magni zagotavljajo, da bo obrat varen

Za tovarno v Sloveniji si prizadevamo že več kot deset let, zatrjuje Wolfgang Zitz, direktor obrata Magna Styer v Gradcu, ki nas ponosno sprejme pred halo, v kateri sestavljajo novi mercedes G.

Več kot 400 zaposlenih v Sloveniji za zdaj ne more obljubiti, vendar je prepričan, da se bo tovarna v Sloveniji dolgoročno zelo razširila, saj tista v Gradcu že zdaj poka po šivih.

Prva informacija o prihodu Magne v Hoče je v javnost prišla septembra lani, do decembra je bil pripravljen poseben zakon, ki bi jim olajšal pridobivanje zemljišč. Vodstvo koncerna je informacijo januarja letos potrdilo, nato sta o tem spregovorila tudi predsednik vlade Miro Cerar in gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Premier Miro Cerar je po srečanju povedal, da si je vlada za to tujo investicijo "izredno prizadevala, saj je ocenila, da gre za pomembno strateško naložbo za to področje Slovenije". Po prvih informacijah o menjavah zemljišč in gradnji na kmetijskih površinah je postalo do investicije vse bolj zadržano tamkajšnje prebivalstvo, čeprav prihod nove tovarne v svoj okoliš načeloma podpirajo. Vodstvo Magne kljub vsem zapletom še naprej verjame, da jim bo tovarno uspelo postaviti in zagnati pravočasno.


V Sloveniji so najprej govorili o 2.000 delavcih, zakon jih omenja tisoč. Vendar bo v prvi fazi le 400 zaposlenih?
Začeli smo že prvo fazo gradnje lakirnice, v kateri bomo tudi zaposlili ustrezno število delavcev. Ostalo so načrti za dokončanje nove tovarne, v kateri bo zaposlenih več kot 1.000 ljudi, vendar pa nam manjkajo potrebni spremljevalni obrati. Prvi korak k temu je lakirnica s toliko zaposlenimi.

Prosim za konkretne datume. Kdaj bo druga faza?
Nimamo še določenega datuma, vemo pa, kaj bo naslednji korak.

Zakaj ste izbrali Slovenijo?
Slovenijo smo izbrali, potem ko smo upoštevali vsa potrebna merila. Ta so denimo razpoložljivost delavcev, njihova kvalificiranost, razpoložljivost zemljišča za gradnjo, ker pa hočemo čim krajši čas za prevažanje karoserij, tudi oddaljenost od Gradca. Eden izmed pogojev je bil, da mora biti nova lokacija za tovornjake oddaljena manj kot za dveurno vožnjo od Gradca. To nas je omejilo na Madžarsko in Slovenijo, Slovenija pa je pripravila odlično predstavitev, zato smo sklenili graditi tukaj.

Prevažanje karoserij zveni nenavadno. Počnete to povsod?
Pri nekaterih projektih karoserije prevažajo zelo daleč. Spominjam se nekega naročila, ko smo karoserije za neke športne avtomobile z letali prevažali v ZDA. Z vidika stroškov to seveda ni optimalno, zato bo to prehodno obdobje, dokler ne bo tovarna v Sloveniji dokončana. Imela bo karoserijsko tovarno, lakirnico in montirnico, v katerih bodo lahko sami proizvajali avtomobile.

Zakaj je bilo tako težko širiti tovarno tukaj? Zakaj ne pozidate zelenih polj, ki so samo prek avtoceste?
Nočemo zgraditi le lakirnice, v Sloveniji je za nas rezerviranih 90 hektarjev površin. V naši bližnji okolici ni nikjer na voljo 90 hektarjev povezanih površin, primernih za industrijsko dejavnost.

Izpusti toplogrednih plinov so velika težava v Avstriji. Zvezno sodišče je iz tega razloga celo preprečilo širitev letališča na Dunaju. Je to razlog, da se tovarna seli čez mejo?
Vsak industrijski obrat vpliva tudi na okolje. Vsi pa potrebujemo tudi delovna mesta. Če želimo tudi delovna mesta v industriji, moramo vzeti v zakup tudi vpliv na okolje. Mi poskušamo te vplive čim bolj zmanjšati, uporabljati najboljšo tehnologijo, da bi bili vplivi na okolje čim manjši.

Kaj je v ozadju prihoda korporacije Magna prek meje v Slovenijo? Kdo ji v Sloveniji utira pot, kdo želi investicijo ustaviti? Je vzrok cenejša delovna sila, okoljski odpustki ali jim je v Avstriji res preprosto zmanjkalo prostora? Tarča, ob 20. uri na TV SLO 1.

Bi lahko enako zgradili v Avstriji?
Seveda, obe državi sta članici Evropske unije, imamo enake predpise. Ne selimo se v drugo državo, da bi obšli avstrijsko zakonodajo.

Ali v Avstriji res ni prostora ali bi bilo za vas predrago?
Nimamo čarobne palice, preprosto nismo našli nobenega dovolj velikega zemljišča v okolici Gradca. Ko smo začeli gledati širše po Štajerskem, je Maribor bliže kot druga primerna zemljišča.

Že imate izvajalca za gradnjo?
Objavili smo razpis, na katerega so se prijavili dva ali trije ustrezni kandidati. Nismo še izbrali končnega izvajalca. To je normalno, podjetja so nam že poslala ustrezne ponudbe, ki jih lahko primerjamo in izmed njih izberemo izvajalca.

Bo med izvajalci tudi Pomgrad?
Izvajalca še nismo izbrali, razpis še vedno traja, zato ne moremo govoriti o nobenih imenih.

Kako pomembna je bila pomoč slovenske vlade pri iskanju zemljišča in subvencija … Bi dobili 18 milijonov evrov za tovarno tudi v Avstriji?
Subvencije so bile seveda tudi eno izmed meril pri izbiri, vendar pa ne edino. Kot sem že omenil, subvencija ne pomaga, če ni na voljo tudi delavcev. Državna pomoč je bila le eden izmed dejavnikov, ki pa je seveda vplival na končno odločitev. Sodelovanje z oblastmi je zelo pomembno, to smo videli tudi tukaj, v Gradcu. Brez tesnega sodelovanja z oblastmi se ne bi mogli tako hitro razvijati. Enako pričakujemo tudi od Slovenije. Naši prvi skupni koraki so bili zelo dobri.

Dobri? Za vas so sprejeli poseben zakon, tako imenovani Lex Magna. Se vam zdi takšna podpora običajna?
Mi nismo vplivali na to, nisem pravi sogovornik za to vprašanje, to morate vprašati vašo vlado.

Ste povedali vladi, kaj bi pomagalo?
Seveda, vsem morebitnim partnerjem smo predstavili svoje potrebe. Povedali smo jim, da potrebujemo veliko industrijsko zemljišče, na katerem bomo zaposlili toliko in toliko delavcev. Nato so nam vlade poslale svoje predloge, denimo "tukaj je primerno zemljišče, brezposelnost na tem območju je taka in taka, zato vam lahko zagotovimo dovolj delavcev".

Vendar smo za zdaj pri obljubah, uradne pogodbe z državo še niste podpisali.
Jaz sem tehnik. Kar se tiče mene, je projekt zastavljen in bo tudi izpeljan.

Je bilo že kaj podpisano?
Stisnili smo roke. Smo ljudje, ki se držijo dogovorjenega. Če smo rekli, da bo Magna izvedla ta projekt skupaj s Slovenijo, ga bomo, segli smo si v roke. Verjamemo, da se bo to zgodilo, čeprav še nismo dobili pisnega zagotovila.

Podcenjujete slovensko birokracijo …
Trudimo se. Opazili smo, da smo prejeli nekaj dodatnih vprašanj in tudi zahtev, toda to bomo uredili. Najpomembneje je, da se lahko držimo zastavljenih rokov.

Kdaj boste pobarvali prve karoserije v Sloveniji?
Naslednje leto jeseni bodo morale prve pobarvane karoserije priti v Gradec.

Optimistično.
Živimo v napetih, zahtevnih časih. Če hočemo preživeti na trgu, si moramo postaviti visoke cilje in se truditi, da jih dosežemo.

Stisnili smo roke. Smo ljudje, ki se držijo dogovorjenega. Če smo rekli, da bo Magna izvedla ta projekt skupaj s Slovenijo, ga bomo, segli smo si v roke.

Direktor Magne v Gradcu Wolfgang Zitz o sodelovanju s slovensko vlado
V Magni zagotavljajo, da bo obrat varen