Na koalicijskem sestanku pred sejo vlade, na kateri naj bi obravnavali zakon o državnem holdingu, je bila vroča tema pregled stanja v NLB-ju. Foto: MMC RTV SLO
Na koalicijskem sestanku pred sejo vlade, na kateri naj bi obravnavali zakon o državnem holdingu, je bila vroča tema pregled stanja v NLB-ju. Foto: MMC RTV SLO
Vlada
Še pred obravnavo na vladi se bodo o superholdingu pogovarjali tudi predsedniki strank koalicije. Foto: BoBo
Igor Lukšič
V SD-ju so z AUKN-jem zadovoljni. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Opozicija o državnem holdingu
Za 1,5 milijarde evrov slabih naložb
Holding zgolj dimna zavesa za Erjavca

Vlada se je seznanila s podatki skrbnega pregleda v NLB-ju, ki ga je po dogovoru z lastniki izvedel European Resolution Capital Fund, plačala pa banka sama. Kot je pojasnil minister, so pregledali 75 odstotkov vseh poslov, kar je precej večji delež, kot je sicer v navadi: "30 ljudi je delalo en mesec in pol."

Terjatve so razvrstili v več skupini - največ je neproblematičnih, druga skupina so t. i. rumene terjatve (pri tem nastajajo zamude pri plačilih, a se za podjetja domneva, da bodo dolgove po reorganizaciji lahko poravnala), 15 odstotkov pa je najslabših terjatev, "kjer pa je ocena, da večjega dela teh posojil ne bo mogoče izterjati".


Prenos terjatev - hitrejša pot do delujoče banke
Skupno je teh 15 odstotkov slabih terjatev vrednih okoli milijardo in pol evrov, je pojasnil Šušteršič in dodal, da je imela vlada dve možnosti - ali NLB drugo leto še enkrat dokapitalizirati s 500 milijoni, kolikor jih banka še potrebuje, ali pa terjatve prenesti, za kar so se tudi odločili. "Ker na ta način hitreje pridemo do bank, ki bodo delovale," pravi minister. Terjatve bodo skupaj z zavarovanji (hipotekami ipd.) prenesli na novoustavoljeni slovenski državni holding. "Upam, da bomo že ta mesec imeli sprejeto pravno podlago za holding, da bomo to izvedli," je še dodal finančni minister.

Več podrobnosti o holdingu bodo predstavili v petek, Šušteršič pa domneva, da bo vzpostavljen v približno šestih mesecih. Ustanovili ga bodo tako, da bodo preoblikovali Sod, nato pa mu pripojili še druge državne družbe, ki zdaj upravljajo državno premoženje. Vodil ga bo zdajšnji predsednik uprave Tomaž Kuntarič, domneva minister.

Vse naložbe (in terjatve) pod eno streho
Z novim holdingom želi vlada pod eno streho združiti vse državne naložbe, torej obstoječa paradržavna sklada Kad in Sod, Družbo za upravljanje in svetovanje (DSU), Posebno družbo za podjetniško svetovanje (PDP) in Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN), poleg tega pa bi na holding prenesli tudi terjatve bank, s čimer bi ustanovili nekakšno slabo banko. Kad in Modro zavarovalnico naj bi sicer upravljali ločeno. Na zahtevo DeSUS-a so v sredo namreč določili, da je Kad v okviru holdinga ločen po svoji bilančni vsoti in da bodo donosi iz tega premoženja namenjeni pokojninski blagajni.

Zakaj takšna razlika v številkah?
Na koalicijskem sestanku pred sejo vlade so se iskre kresale predvsem glede pregleda stanja v NLB-ju. Razlike v številkah, ki jih dobivajo od Banke Slovenije, so od številk iz skrbnega pregleda v NLB-ju milijarde narazen, je pojasnil predsednik SLS-a Radovan Žerjav: "Številke, ki jih dobivamo na mizo, z ene strani od Banke Slovenije, z druge skozi ta skrbni pregled, strižejo, da je to nemogoče, in na podlagi takih številk, ki so tako narazen, vlada ne more resno in odgovorno odločati o tem."

Šušteršič je po seji vlade pojasnil, da je poročilo Banke Slovenije temeljilo na anketah in ocenah in da je zato prišlo do takšnih razhajanj.

Kad in Modra zavarovalnica ločeno
Razkril je še, da se bo na DSH preneslo vse državne naložbe, a bosta Kad in Modra zavarovalnica znotraj DSH-ja upravljani ločeno, kar je bila tudi zahteva koalicijskega DeSUS-a.

Vlada po njegovih besedah mora vedeti, koliko je kreditov, ki jih NLB ne bo dobil nazaj, kdo jih je dobil in koliko, je dodal. Pojasnil je še, da je predsednik vlade Janez Janša večkrat poklical guvernerja Banke Slovenije in čakal nekaj mesecev, da "je dobil vsaj neke približne podatke".

Do pregleda v NLB je bil vnovič oster predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, ki pa je odgovornost za to, da konkretnih številk še vedno nimajo, pripisal ministru za finance, ki jim, pravi Erjavec, ne more dati podatkov, a to ni njihov problem.

SD: Treba je nadgraditi Aukn
Oblika upravljanja, kot jo predstavlja AUKN, je zelo dobra in jo je treba še nadgrajevati, se je na vladno potezo odzval predsednik SD-ja Igor Lukšič. Ustanovitve SDH-ja v SD-ju ne podpirajo, glede slabih terjatev pa Lukšič meni, da bi jih morali prenesti v poseben sklad "po zgledu drugih držav".

Opozicija o državnem holdingu
Za 1,5 milijarde evrov slabih naložb
Holding zgolj dimna zavesa za Erjavca