Prvostopenjsko sodišče v Zagrebu je objavilo sodbo v enem izmed primerov tožb Privredne banke Zagreb proti Ljubljanski banki. PBZ je med postopkom vztrajal pri zahtevi za izplačilo 3,8 milijona švedskih kron. Gre za manjši del deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB, ki so bile prenesene v javni dolg Hrvaške na začetku 90. let.

Sodnica Kolinda Kolar je ob izreku sodbe povedala, da morata LB oz. NLB plačati, ker strani nista soglašali z mirovanjem primera, za prekinitev pa ni bilo pogojev.

27 tožb proti NLB-ju
Zaradi prenesenih deviznih vlog, ki so jih banke na Hrvaškem pred več kot 20 leti izplačale hrvaškim varčevalcem, sta PBZ in Zagrebška banka proti LB-ju in NLB-ju sprožila 27 postopkov na hrvaških sodiščih.

V treh primerih so bile na zagrebškem sodišču sprejete tudi pravnomočne sodbe, dvakrat v prid bankam, ki poslujejo na Hrvaškem, enkrat pa v prid LB-ju. V enem izmed primerov pa se je sodnik odločil za nadaljevanje postopka.

Od lanskega poletja sta dve pravnomočni sodbi v obravnavi na hrvaškem ustavnem sodišču. Zaradi po enega izgubljena spora sta se pritožila tako LB kot PBZ. LB je tokrat zastopal stališče, da mora sodišče zavrniti tožbo in prekiniti postopek. Ker je sodišče tokrat pritrdilo PBZ-ju, je NLB napovedal pritožbo.

Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva so v hrvaški javni dolg prenesli in izplačali 544,4 milijona takratnih nemških mark oziroma okoli 272 milijonov današnjih evrov.

Sodišče ni upoštevalo memoranduma o soglasju
11. marca 2013 sta Hrvaška in Slovenija podpisali memorandum, ki določa, da se rešitev za prenesene devizne vloge najde na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva.

"Vlada Republike Hrvaške se je z Memorandumom zavezala, da bo do končne rešitve tega vprašanja zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih začeli Zagrebačka banka in Privredna banka Zagreb v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami, ter da se z namenom reševanja navedenega vprašanja ne bodo začeli novi sodni ali drugi postopki v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami. Vlada Republike Slovenije se je v Memorandumu zavezala, da bo po podpisu Memoranduma pričela s postopkom ratifikacije Pogodbe o pristopu Hrvaške k EU v Državnem zboru. Slovenija je svoj del obveznosti izpolnila, Hrvaška ne. Republika Hrvaška želi izigrati prej omenjene dokumente, s katerimi sta državi regulirali nadaljnje reševanje problematike prenesenega starega deviznega varčevanja, in sicer tako, da Memorandumu ne priznava statusa mednarodne pogodbe, s ciljem, da onemogoči prekinitev (stay) sodnih postopkov za nedoločen čas, kar je vsekakor v nasprotju z dogovori med državama," so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.