Od 11. marca, ko sta memorandum podpisala hrvaški premier Zoran Milanović in njegov takratni slovenski kolega Janez Janša, je minilo dobrih osem mesecev, strani pa sta trdno vkopani vsaka na svoji strani prevoda izvirnika dokumenta, ki je napisan v angleškem jeziku.

Različno razumeta tudi odgovor Banke za mednarodne poravnave (Bis) iz Basla, ki je septembra zavrnila možnost, da bi posredovala v sporu, je pa ponudila svoje prostore za pogovore o reševanju vprašanja.
(Ne)pristojnost Basla
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je namreč zatrdila, da se je Bis razglasila za nepristojno v postopku, slovenski zunanji minister Karl Erjavec pa je pismo razumel tako, da se banka ni razglasila za nepristojno. Ob tem Erjavec navaja, da se je Hrvaška o tem, da gre za nasledstveno vprašanje, zavezala ne le z memorandumom, temveč tudi s sporazumom o nasledstvu iz leta 2001.

Postopki na Hrvaškem tečejo
Spor je dodatno zapletel zagrebški sodnik Nikola Raguz, ko je oktobra odločil, da bo nadaljeval postopek v primeru tožbe Privredne banke Zagreb (PBZ) proti LB-ju in NLB-ju zaradi prenesenih deviznih vlog LB-ja. Gre za eno izmed 27 tožb, ki jih v imenu hrvaške vlade vodita PBZ in Zagrebška banka proti slovenskim bankam na hrvaških sodiščih.

Tožbe so vredne približno 279 milijonov evrov. Toliko je hrvaška država prenesla v javni dolg, PBZ in Zagrebška banka pa sta te vloge izplačali varčevalcem, ki so takrat, na začetku 90. let prejšnjega stoletja, to lahko zahtevali na podlagi varčevalne knjižnice Ljubljanske banke in hrvaškega državljanstva.

Težave pri angleščini
Sodnik je menil, da strani v sporu ne soglašata o ničemer in da ni pogojev za izpolnitev hrvaške zahteve o mirovanju postopka niti slovenske o prekinitvi postopka. Različni zahtevi pa izhajata iz različnih prevodov angleške besede "stay" iz memoranduma.

Slovenija ta izraz tolmači kot dogovor za ustavitev sodnih postopkov do končne rešitve vprašanja LB v okviru nasledstva, medtem ko je Hrvaška na sodišču zahtevala zgolj njihovo mirovanje ("zastoj").

Za povrh je Raguz menil, da memorandum ni mednarodna pogodba, ter da postopek vodi v skladu s hrvaškim zakonom o pravdnem postopku. Mirovanje v skladu s hrvaškim zakonom lahko traja največ dve leti, pogojev za prekinitev postopka pa Raguz ne vidi.

Razočaranje slovenske politike
Odločitev je razjezila in razočarala Ljubljano, ki je aprila letos izpolnila zavezo iz memoranduma in ratificirala hrvaško pristopno pogodbo z EU-jem, kar je sosednji državi omogočilo vstop v EU 1. julija letos. Pred memorandumom je Ljubljana razburjala Zagreb in Bruselj, ker je pogojevala ratifikacijo pristopne pogodbe z reševanjem spora o LB-ju.

Slovenija vztraja pri izpolnjevanju hrvaških zavez iz memoranduma, med katerimi je osrednja, da je spor treba reševati v okviru pogajanj o nasledstvu. Tudi zato je zanjo nesprejemljivo, da bi sočasno potekali postopki na hrvaških sodiščih, kar je pred kratkim izpostavila tudi premierka Alenka Bratušek.

"Resnični boj" v Strasbourgu
Njen hrvaški kolega Milanović pa je pretekli teden dejal, da "resnični pravni boj" poteka v Strasbourgu. "Pravda poteka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, in to je nevarnost za tiste v Sloveniji, ki menijo, da ne dolgujejo ničesar. Mi smo menili, da dolgujejo. Ne vem, čemu živčnost, pravici bo prej ali slej zadoščeno," je dejal Milanović.

Hrvaška: Svoje zaveze smo izpolnili
Hrvaški premier je sicer večkrat zatrdil, da je vlada dala navodila PBZ-ju in Zagrebški banki, naj prek svojih odvetnikov zahtevata mirovanje postopkov proti LB-ju in NLB-ju. Sodnik Raguz pa pravi, da ni uradnega dokumenta o tem, da bi hrvaška vlada zahtevala mirovanje postopka.
Na Zrinjevcu so potem trdili, da memoranduma ne spoštuje slovenska stran, ker ni zagotovila soglasja svojih odvetnikov za mirovanje postopkov. Slovenski diplomati v Zagrebu pa so sporočili, da morebitne odločitve v postopkih proti slovenskim bankam Slovenija ne bo priznala, ker bodo v nasprotju s slovenskim pravnim redom in kot take brezpredmetne. Zato so sklenili, da obravnav v Zagrebu sploh ne bodo več spremljali.

Srečanje zunanjih ministrov
Da srečanje Erjavca in Pusićeve v sredo, ki bo v precej ohlajenih odnosih med državama, ne bo zgolj na politični ravni, naj bi zagotovila oba finančna strokovnjaka za reševanje spora o LB-ju, slovenski France Arhar in hrvaški Zdravko Rogić.

Pusićeva pričakuje, da bodo poskušali najti način za reševanje vprašanja prenesenih deviznih prihrankov, ker imata Rogić in Arhar nekaj predlogov, na podlagi katerih bi, kot je dejala, lahko uredili spor.

Erjavec pa je v ponedeljek v Bruslju napovedal, da bo v Zagreb prišel s sporočilom, da je memorandum treba spoštovati. Kot je ponovil, memorandum jasno določa, da je treba poiskati rešitev v okviru nasledstva, medtem pa morajo postopki na Hrvaškem mirovati.

"Ker če se ne razume tako, potem bi se lahko vprašal, zakaj smo sploh podpisali memorandum. Potem to sploh ne bi bilo potrebno in bi pač hrvaška sodišča še naprej razsojala o teh zadevah," je pripomnil minister.

Za december sta napovedani še dve obravnavi proti slovenskim bankam na zagrebškem sodišču.