Minister, ki opravlja tekoče posle, je skupaj z drugimi finančnimi ministri EU-ja v Bruslju razpravljal o predvideni usklajeni dokapitalizaciji sistemsko pomembnih evropskih bank. Poudaril je, da se po dokapitalizaciji ne sme zgoditi, da bi se finančni sektor odzval z zmanjševanjem kreditne dejavnosti, kar se sicer zdaj dogaja v Sloveniji.

Križanič je prepričan, da mora NLB pred usklajeno dokapitalizacijo (ki bi po načelnem dogovoru morala biti izvedena že oktobra) "pokazati nekoliko več dinamike pri obvladovanju kreditov, ki se ne servisirajo redno". Pri tem ima NLB po Križaničevem mnenju v primerjavi z Novo kreditno banko Maribor "še rezerve".

Banke bodo potrebovale okoli 106 milijard evrov
Voditelji EU-ja so se oktobra dogovorili, da bodo morale sistemske banke do konca junija prihodnje leto delež najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) zvišati na devet odstotkov, za kar naj bi po prvotnih ocenah potrebovale okoli 106 milijard evrov; NLB 297 milijonov evrov. "Pričakuje se, da bo ta potekala pretežno prek zasebnega sektorja, in pričakuje se, da zahteve po večjem količniku, tako imenovanem devetodstotnem Core Tier 1, najbolj kvalitetnem kapitalu, ne bodo vodile v zmanjševanje kreditne aktivnosti - to, kar se sicer v Sloveniji zdaj godi," je pojasnil Križanič.

Regulatorji bodo po njegovih besedah spodbudili finančni sektor z različnimi vzvodi, tako da se bo ta na zahtevo po dokapitalizaciji odzval z dodatnim kapitalom, ne pa z zmanjševanjem kreditne aktivnosti.

O načinu dokapitalizacije in točni višini Križanič ne želi govoriti
Križanič je še dejal, da se pripravlja nova ocena višine dokapitalizacije NLB-ja, ki bo še nekoliko spremenjena. Minister ni želel biti konkretnejši glede načina dokapitalizacije, češ da se s tem ukvarja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb. Za finančno ministrstvo je po njegovih besedah ključno, da se ne povečuje primanjkljaja in da se državni lastniški delež v banki ne zniža.