V NLB-ju tako tiči še za skoraj tri milijarde evrov slabih posojil. Banka je večino teh posojil odobrila v tujini in jih zaradi zakonodaje lani ni mogla prenesti na slabo banko.

NLB-ja niso pokopala le domača posojila slovenskim tajkunom, temveč tudi posojila, ki jih je banka neposredno ali prek svojih hčerinskih družb odobrila v tujini. Likvidirani LHB Frankfurt je po naših informacijah v NLB-ju pustil vsaj za 170 milijonov evrov slabih posojil. Likvidirani NLB Interfinanz v Švici pa celo za 200 milijonov evrov. Kritični sta tudi hčeri NLB-ja v Beogradu in Črni gori - vsaka ima vsaj po 100 milijonov evrov slabih posojil.

Poleg tujih slabih posojil - teh NLB zaradi zakonodaje ni mogel prenesti na slabo banko - bilanco močno bremenijo tudi domača slaba posojila. Mineva leto, odkar smo v banko vložili poldrugo milijardo evrov, a v banki je še vedno za 2,8 milijarde evrov slabih posojil. In zato nihče ne odgovarja, pravi ekonomist Maks Tajnikar.

"Ne gre samo zato, da Banka Slovenije tišči glavo v pesek in nič ne reagira. Vprašanje je tudi, kaj dela vlada. Vlada ima pomembno vlogo, ker je lastnik. Sem prepričan, da ekipe, ki so danes v bankah, ki so delovale tudi pred zadnjo dokapitalizacijo, niso sposobne narediti velikega zasuka. So imele možnost, a tega niso naredile," je oster.

Iz NLB-ja pa sporočajo: "Za vsa slaba posojila so oblikovane rezervacije, zato se njihov delež v prihodnje ne bi smel zvišati. Zniževanje deleža slabih posojil pa bo trajalo nekaj let."

A Tajnikar odgovarja: "Davkoplačevalce bo prav počasno reševanje slabih posojil znova drago stalo." Meni namreč, da bomo čez leto dni znova govorili o potrebni dokapitalizaciji bank. Menjava vodstev in privatizacija sta zato nujna ukrepa, pravi ekonomist, pa tudi zavedanje, da so banke na trgu zaradi podjetij in ne obratno.