Optimizem, ki je vse svetovne delniške trge zajel po objavi novice, da Pfizer in BioNTech razvijata cepivo, ki je že v tretji fazi kliničnih testiranj, je tržno vrednost svetovnega indeksa MSCI All Country World index napihnila za 1,8 bilijona dolarjev. Vsi indeksi so v ponedeljek poskočili za več odstotkov, frankfurtski DAX30 za pet odstotkov, newyorški Dow Jones pa je v nov teden krenil celo s pribitkom 1600 točk in se skorajda prvič zavihtel nad 30 tisoč točk (dnevni vrh: 29.933 točk). Če bi bil tudi na koncu za 1600 točk v plusu, bi bil to točkovno največji porast v zgodovini, a je Dow ponedeljkovo trgovanje (ob izjemno visokem prometu!) končal malce "mirneje", s triodstotnim pribitkom (pri 29.157 točkah). V torek se je zvišal še za 0,9 odstotka, na 29.420 točk.

Carnivalove delnice poskočile za 40 odstotkov
Vlagatelji so si enotni: končno je le vzklilo upanje, da se bo svet počasi rešil primeža epidemije in da bo gospodarstvo lahko zadihalo. Razumljivo so se najbolj podražile delnice iz sektorjev, ki so od marca v nemilosti vlagateljev, saj so zaradi uničujočih posledic zaprtja gospodarstev vse bolj na kolenih, kot so družbe za križarjenje (Carnivalove delnice so se izstrelile 40 odstotkov višje), letalski prevozniki in turistična podjetja. Močno navzgor se je zavihtel tudi finančni sektor. Na drugi strani je bilo kar nekaj poražencev novice, da bo cepivo kmalu na voljo. Predvsem tehnološke delnice so jo skupile (Nasdaq je v ponedeljek in torek vsakič izgubil poldrugi odstotek) oziroma natančneje, delnice, ki so zadnje mesece blestele zaradi paradigme "ostani doma": Zoom video je v ponedeljek strmoglavil za 17 odstotkov, Netflix za skoraj devet in Amazon za pet odstotkov.

Napoved: S & P že v dveh mesecih nad 4000 točkami
Včeraj so bili vzorci na razvitih delniških trgih podobni kot v ponedeljek, le premiki so bili manj izraziti. Na evforijo, ki je ta teden zajela velik del delniških trgov, je vplivala tudi potrjena zmaga Joeja Bidna na ameriških volitvah. To je odpravilo politično negotovost, ki bi sicer lahko hromila trge še ves november ali celo december. Za borze naj bi bilo tudi ugodno, da bo ob demokratskem predsedniku senat ostal v rokah republikancev, saj bi Biden težje uveljavil ideje o višjih davkih. Analitiki pri banki JPMorgan so v luči zadnjih dogodkov že zvišali svojo napoved in menijo, da bo širši indeks S & P 500 na začetku leta 2021 že presegel mejo 4000 točk, kar bi pomenilo 13-odstotno rast v dveh mesecih. Omenjeni newyorški indeks bi po mnenju JPMorgana do konca naslednjega leta lahko porasel vse do 4500 točk.

Bitcoin vse bolj pridobiva veljavo
Tudi na preostalih trgih je ta teden opaziti različna gibanja. Nafta je močno porasla, v ponedeljek za skoraj deset odstotkov, včeraj še za dodatna dva (brent je dosegel 43,47 dolarja). Slišati je, da bo Opec+ tudi v novem letu ohranil iste reze proizvodnje. Od avgusta članice Opec+ načrpajo 7,7 milijona sodov dnevno manj, kaže pa, da bi lahko odstopile od načrta, da bi z januarjem črpale le še 5,7 milijona sodov manj. Plemenite kovine so zdrsnile, prav tako cene obveznic (donosnost ameriške 10-letne obveznice se je povzpela vse do 0,96 odstotka), bitcoin pa se pogumno drži nad 15 tisoč dolarjev. Pri JPMorganu so zapisali, da se vse več institucionalnih vlagateljev umika iz ETF-skladov, ki so vezani na zlato, in kupuje –bitcoine. Visoko rast cene bitcoina je v drugi polovici oktobra sprožil tudi PayPal, ki bo svojim uporabnikom (teh je 346 milijonov) omogočil trgovanje s kriptovalutami.