Delež javnih naročil v BDP je lani znašal 12,62 odstotka, kar je 1,07 odstotne točke več kot leto pred tem.

Ministrstvo za javno upravo v poročilu o javnih naročilih v 2020 izhaja iz obvestil o oddaji javnih naročil, objavljenih na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu EU-ja, in iz sporočenih statističnih podatkov o evidenčnih naročilih.

Glede na vrednost vseh oddanih naročil se je vrednost tistih, ki jih je treba objaviti na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu EU-ja, v primerjavi z letom 2019 lani povečala za 6,04 odstotka, za 4,20 odstotka pa se je zmanjšalo število izvedenih postopkov javnega naročanja.

Minulo leto je 2013 naročnikov oddalo 897.133 evidenčnih naročil v vrednosti 1,07 milijarde evrov. Povprečna vrednost evidenčnega naročila je znašala 1194 evrov. Število evidenčnih naročil se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 15,56 odstotka, skupna vrednost evidenčnih naročil pa se je povečala za 3,80 odstotka.

Leta 2020 so naročniki na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov oddali za skoraj 526 milijonov evrov posameznih naročil, kar je več kot leto pred tem, ko je bilo oddanih za skoraj 511 milijonov evrov naročil, so zapisali na ministrstvu.

Lani je bilo oddanih 752 naročil v vrednosti okoli 573 milijonov evrov, ki so bila sofinancirana z evropskimi sredstvi, kar je več kot leta 2019. Kot so pojasnili na ministrstvu, je bilo to pričakovano, saj je izvajanje večletnega finančnega okvira EU-ja v drugi polovici in je treba postopke oddaje javnih naročil izvesti pravočasno, da bodo projekti pravočasno končani in naročniki upravičeni do črpanja evropskih sredstev.

V lanskem letu se sicer ni spreminjal vrstni red glede na predmet javnega naročanja. Tako je bilo še naprej največ naročil blaga, nato naročil storitev, najmanj pa naročil gradenj. Glede na vrednost oddanih naročil je bil leta 2020 v primerjavi z letom 2019 vrstni red enak, in sicer se je vrednostno naročalo največ blaga in najmanj storitev.

Naročniki so tudi lani najpogosteje izvedli postopek oddaje naročila male vrednosti, in sicer 3536-krat oziroma v 53,61 odstotka vseh postopkov. Drugi najpogosteje uporabljeni postopek je bil z dobro četrtino vseh postopkov odprti postopek. Tretji najpogosteje uporabljeni postopek pa je bil postopek s pogajanji brez predhodne objave.

Ministrstvo za javno upravo obenem ugotavlja, da je bil tudi leta 2020 delež preglednih oziroma transparentnih postopkov primerljiv s preteklimi leti. Na ministrstvu pri tem izpostavljajo, da je še vedno razmeroma visok delež naročil pri odprtih postopkih in postopkih naročil male vrednosti, v katerih je naročnik prejel samo eno ponudbo. Med razlogi za to vidijo majhnost slovenskega trga javnih naročil.

"Kot enega od mogočih razlogov pa bi bilo treba upoštevati tudi morebitno oblikovanje specifikacij predmeta javnega naročila, pogojev in meril, ki jih postavijo posamezni naročniki, da bi zmanjševali konkurenčnost, zato ministrstvo za javno upravo predlaga, da organi nadzora, predvsem Državna revizijska komisija, Računsko sodišče RS in Urad RS za nadzor proračuna preverijo uporabo netransparentnih postopkov in upoštevanje načela gospodarnosti, kar bi imelo številne pozitivne učinke na sistem javnega naročanja in tudi na javne finance," so v poročilu še zapisali na ministrstvu.