Pristojni minister se je o novih ukrepih za blažitev posledic epidemije že posvetoval s predstavniki gospodarskih organizacij. Foto: TV Slovenija
Pristojni minister se je o novih ukrepih za blažitev posledic epidemije že posvetoval s predstavniki gospodarskih organizacij. Foto: TV Slovenija

Nasprotovanje pozivom delodajalskih organizacij po zamrznitvi minimalne plače, ki jo želijo doseči v okviru priprave šestega protikoronskega svežnja, so izrazili tudi v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije. "Pričakujemo, da bodo ukrepi v tem svežnju oblikovani v okviru socialnega dialoga, ob aktivnem sodelovanju socialnih partnerjev in še bolj usmerjeni k delavcem in njihovim družinam ter k spodbujanju domače porabe, kamor dveletna zamrznitev minimalne plače v nobenem primeru ne spada," so sporočili.

Šesti protikoronski sveženj ukrepov

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek se je o vsebini šestega svežnja ukrepov, ki ga bo ministrstvo do konca tedna pripravilo za obravnavo na seji vlade, pogovarjal s predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Brankom Mehom, predsednikom Združenja delodajalcev Slovenije Marjanom Trobišem, izvršno direktorico Združenja Manager Petro Juvančič in predsednico Trgovinske zbornice Slovenije Marijo Lah, so sporočili z gospodarskega ministrstva.

Kot so navedli, si vlada želi pri šestem svežnju ukrepov pripraviti čim bolj ciljno usmerjene in učinkovite rešitve. Potem ko so prvi svežnji ukrepov uspešno zagotovili socialno stabilnost in ohranjanje delovnih mest, je zdaj pozornost usmerjena predvsem v podjetja, ki jih je novo zaprtje dejavnosti najbolj prizadelo. Predstavniki gospodarstva poročajo o veliki stiski, v kateri so se znašla podjetja ob drugem valu epidemije.

"Zelo dobro razumem stisko podjetnikov, saj izhajam iz gospodarstva in se zavedam, kaj zanje predstavlja sedanje že drugo zaprtje dejavnosti," je poudaril Počivalšek. "Zdaj je najpomembneje, da pomirimo predvsem majhna in srednja podjetja, ki nam morajo zaupati, da bomo s šestim svežnjem ukrepov največ pozornosti namenili prav njihovim težavam."

Obrtniki imajo svoje predloge, kako pomagati gospodarstvu

Kakšna bodo merila za povračilo stroškov?

ZSSS-jevi predlogi za PKP 6: subvencije novih zaposlitev, zamrznitev cen, finančne podpore ...

Med temeljnimi dilemami, o katerih je Počivalšek govoril s predstavniki gospodarskih organizacij, so predvsem merila za povračilo fiksnih stroškov. Ministrstvo je pripravilo tri mogoče modele in prosilo gospodarske organizacije, da se do njih opredelijo, da bi ukrepi ustrezno odgovorili na dejanske težave podjetij.

Mogoča merila so določen odstotek padca čistega dobička, odstotek padca prihodkov ali določen odstotek amortizacije. Posamezne panoge in podjetja so v precej različnem položaju, pri čemer je dodatna težava tudi to, da nimajo vsa majhna in srednja podjetja mesečnih bilanc.

Druga odprta dilema je vezana na vprašanje najemnin poslovnih prostorov. Ministrstvo v povezavi s tem predlaga popolno oprostitev najemnine za podjetja, ki jim je bila prepovedana dejavnost in so v prostorih, katerih lastnik je država ali lokalna skupnost.

Odprto vprašanje pa ostaja, kako razbremeniti najemnin tista podjetja, ki poslujejo v zasebnih prostorih. Po avstrijskem modelu ministrstvo predlaga oprostitev najemnin tudi v teh primerih, pri čemer bi bili najemodajalci v zameno oproščeni plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in davka na premoženje, razbremenjeni pa bi bili tudi obveznosti vzdrževanja nepremičnin.

Počivalšek je ob tem poudaril, da bodo vsi ukrepi, tako že doslej sprejeti kot tudi novi iz šestega svežnja, v prihodnje veljali za vsa podjetja, ne glede na število zaposlenih, kar je bil v prvih svežnjih pogoj za koriščenje nekaterih pomoči.

Gospodarsko ministrstvo za preložitev dviga minimalne plače

Poziv delodajalcev k zamrznitvi minimalne plače. Levica: Spregledali so življenjske potrebe delavcev

Pomembno bo tudi v socialnem dialogu poiskati rešitev pri vprašanju dviga minimalne plače. Ministrstvo podpira zahteve gospodarstva, da se zaradi izjemnih razmer preloži uveljavitev zakonskih določb glede tega vprašanja. "Bistvena naloga vseh nas, vlade, gospodarstva in sindikatov, je v tej krizi ubraniti prav vsako delovno mesto," je poudaril Počivalšek, ki ga skrbijo napovedi nekaterih podjetij, da bi jih načrtovan dvig plač lahko prisilil v selitev proizvodnje v druge države.

"Ocene mednarodnih finančnih institucij kažejo, da so bili dosedanji ukrepi zelo uspešni, saj so omogočili ohranjanje socialne stabilnosti in delovnih mest. Ministrstvo razume izjemno stisko nekaterih panog in podjetij, pri tem pa jih želi pomiriti z zagotovilom, da se v dialogu z njihovimi predstavniki pripravljajo ustrezne rešitve, ki bodo predvidoma že prihodnji teden vložene v državni zbor," so v sporočilu za javnost še zapisali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Jerkič: Argumentacija gospodarstva proti spremembam je ne glede na rast ali recesijo vedno ista, letos je le še dodan covid-19

 : BoBo/Tina Kosec
: BoBo/Tina Kosec

Na morebitno zamrznitev minimalnih plač pa so se medtem ostro odzvali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Na ministrove besede, da je treba poiskati rešitev pri vprašanju dviga minimalne plače, predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič odgovarja, da se o tem v zvezi ne bodo pogajali.

"Vsako od treh let je med delodajalskimi organizacijami vršalo, vsako leto smo z vsemi silami branili spremembe ... in spet jih očitno bomo," je danes zapisala Jerkičeva in dodala, da je naporno vsako jesen odpirati tematiko minimalne plače, argumentacija gospodarstva je po njenem ne glede na gospodarsko rast ali recesijo vedno ista, letos je dodan samo en razlog, ki ga doslej ni bilo, to je covid-19.

V 2021 predviden tretji dvig

V letu 2018 sprejeti zakon o minimalni plači predvideva postopno uvajanje nove minimalne plače. Z 2019 se je minimalna plača zvišala na 667 evrov, letos pa na 700 evrov neto. Z letošnjim letom so bili iz minimalne plače izločeni tudi dodatki, s prihodnjim letom pa bi skladno z zakonom moral slediti dvig nad minimalne življenjske stroške.

Odpiranje minimalne plače je po mnenju Jerkičeve pričakovano in predvidljivo, ne pa tudi upravičeno. Kot je poudarila, ni uradnih podatkov o številu izplačanih minimalnih plač, gre za ocene, ki si jih po njenem prepričanju vsak razlaga glede na lastne potrebe. Dodala je, da se doslej tudi nobena napoved delodajalskih organizacij, povezanih z minimalno plačo, ni uresničila, spomnila pa tudi na skupno akcijo EU-ja za dvig minimalne plače na ustrezno raven.

Opozorila je, da nizka minimalna plača še nikjer ni okrepila konkurenčnosti, tako da dviga dodane vrednosti, produktivnosti pa tudi dviga plač z nizko minimalno plačo ni mogoče doseči.

So trditve delodajalcev pretirane?

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije so trditve delodajalcev, da bo dvig ogrozil konkurenčnost, označili za pretirane. "Zadnja analiza učinkov dviga bruto minimalne plače in izločitve dodatkov je pokazala, da je finančni učinek tega skupaj 197,1 milijona evrov oz. 1,77 odstotka mase plač. Znesek skupnega učinka obeh sprememb na ravni gospodarstva v skladu z zbirnimi letnimi poročili gospodarskih družb na Ajpesu pa je predstavljal 4,7 odstotka neto čistega dobička poslovanja družb v letu 2018," so izpostavili.

Jerkičeva se tudi sprašuje, kaj bo drugače čez dve leti v panogah, kjer je zdaj minimalnih plač morda največ. "Nič. Tudi takrat bodo podjetja spet potrebovala prehodno obdobje, da lahko plačam dodajo kak evro," še meni predsednica ZSSS-ja in ocenjuje, da gre pri zamrznitvi minimalne plače za zamrznitev vseh plač.

Levica: Niti ena študija v zadnjih letih ni pokazala, da bi dvigi minimalne plače zmanjševali število delovnih mest

Kritični so tudi v stranki Levica, v kateri so bili avtorji konec leta 2018 sprejete novele zakona o minimalni plači. Spomnili so, da bi morala po zakonski formuli minimalna plača od 1. januarja 2021 vsaj za 20 odstotkov presegati minimalne življenjske stroške, kar pomeni, da bi se morala povišati na 736 evrov neto.

Besede ministra Počivalška, ki da je ob podpori predlogu delodajalske strani navajal, da je v krizi treba obraniti prav vsako delovno mesto, po mnenju Levice kažejo na ekonomsko nepismenost. Po navedbah Levice niti ena študija v zadnjih letih ni pokazala, da bi dvigi minimalne plače zmanjševali število delovnih mest.

Poudarili so še, da Nemčija napoveduje tri dvige minimalnih plač v letu in pol, dvig pa je napovedala tudi Švica. Po prepričanju Levice je minister pokazal tudi, da dela proti interesom večinskega dela gospodarstva, to je zaposlenih. "Njihova najbolj osnovna pravica je, da je dostojno delo tudi dostojno plačano," so navedli in dodali, da omenjena formula zagotavlja prav to.