Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) cen izdelkov in storitev na trgu sistematično ne spremljajo, zato pravijo, da ocene primerjav ne morejo dati. A ob tem dodajajo, da jih potrošniki na družbenih omrežjih obveščajo, da so opazili, da zdaj za nakupe plačajo več.

Prehod s tolarja na evro je marsikje spremljal skok cen. Foto: BoBo
Prehod s tolarja na evro je marsikje spremljal skok cen. Foto: BoBo

"Nimamo podatkov, za katere izdelke konkretno gre, toda pravijo, da je na koncu znesek nakupa po njihovem občutku na blagajni višji, kot pa je bil pred epidemijo," je za MMC dejala Jasmina Bevc Bahar.

Ob tem je opozorila, da so se sicer spremenile tudi nakupovalne navade – prej smo v trgovino hodili večkrat in po manj stvari, zato so potrošniki morda vajeni manjših zneskov na računu.

Vendar pa sprememba cen v Sloveniji po nekem pomenljivem dogodku ne bi bil videna prvič. "En tak skok cen je bil ob prehodu s tolarja na evro. Ne sicer v vseh segmentih takoj, postopoma pa definitivno," je spomnila.

Dražje kot lani

Je pa dvig cen zaznal Statistični urad RS (Surs). Primerjava cen med letošnjim januarjem in aprilom z istim obdobjem lani kaže, da se je hrana v agregatu podražila za nekaj več kot štiri odstotke, je štirimesečne številke za MMC povzel agrarni ekonomist Aleš Kuhar: "Najbolj izstopata podražitev mesa in sadja," je izpostavil, ob tem pa opozoril, da je Surs zaradi epidemije spremenil način zajemanja podatkov – gre za začasne podatke, ki jih bodo še obnavljali.

"V primerjavi z isto sezono lani je rahel pritisk na cene. Pri štiri-, petodstotnih podražitvah ne gre za dramo, je sprememba pa po dolgem obdobju stagnacije cen. Cene hrane se dolgo časa niso dvigovale," pravi Kuhar, ki dodaja, da se je treba vprašati tudi, kaj so dejavniki teh podražitev.

Statistični graf cen, ki nam ga je posredoval sogovornik. Foto: MMC RTV SLO
Statistični graf cen, ki nam ga je posredoval sogovornik. Foto: MMC RTV SLO

Dejavniki podražitev

Kot pravi, je veliko teh podražitev t. i. anticipatornih: "Podjetja v oskrbni verigi z živili pričakujejo neke šoke, logistične ali proizvodne težave, ki zahtevajo dodaten angažma ali spremembe pogodb, druge nabavne vire, kjer so cene negotove, pričakujejo pa povišanja. Podjetja iz varnostnega načela cene dvignejo."

Ker ni delavcev, na evropskih njivah propadajo pridelki

Drugi dejavnik so spremenjene potrošniške navade, ko smo ljudje drli v trgovine, kupovali in delali zaloge: "Celotni sistem oskrbne verige je dobil občutek, da je povpraševanje višje in ob tem cene samodejno rastejo," opisuje, kako so se zaradi povečanega povpraševanja zaloge zmanjšale, ko se zaloge zmanjšajo, pa se cene v sistemu dvignejo.

Tretji dejavnik je t. i. šok na strani ponudbe zaradi izpada proizvodnje: "Denimo pri plantažnem sadju, kot so jagode, gre za intenzivno delovno silo v rastlinjakih. In pri največjih evropskih pridelovalkah, kot sta Italija in Španija, imajo zaradi epidemije velik izpad delovne sile, zato je ponudba manjša."

Podkategorija je nato še rast stroškov za varnost hrane in zaposlenih, kot so razkužila in zaščitna delovna oprema. "To se pojavlja tako v trgovini na drobno, v predelovalni industriji, kmetijski pridelavi, logistiki," opozarja na dodatne stroške, ki prej niso obstajali.

Klavnice kot žarišče okužb

Cene mesa so se aprila letos v primerjavi z aprilom lani povišale za 13 odstotkov, svinjsko meso pa je dražje za kar 29 odstotkov.

"Pri svinjskem mesu imamo šok največje evropske izvoznice Nemčije. Njihov poslovni model v prašičereji je utemeljen na visoki stopnji koncentracije, v velikih sistemih klavnic in predelovalne industrije pa je težje obvladovati tveganja za okužbo delavcev," opozarja.

Te dni od tam spet poročajo o novem grozdu okužb z novim koronavirusom med zaposlenimi v klavnici. V klavnici Westfleisch na Spodnjem Saškem so potrdili 92 primerov. Do preklica so jo zaprli, zaposlene pa so poslali v karanteno. Med okuženimi je veliko delavcev iz vzhodne Evrope, ki živijo v skupnih nastanitvah.

V Nemčiji so imeli že več podobnih izbruhov novega koronavirusa v klavnicah. Prvi je bil v klavnici v okraju Cösefeld v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija, kjer so potrdili 260 okužb z novim koronavirusom. Po tem odkritju so sprožili množično testiranje po obratih za predelavo mesa po vsej državi.

Kuhar pravi, da gre zato tudi v Sloveniji pričakovati zaostajanje oskrbe s prašičjim mesom. "Pozorno bomo opazovali tudi severno Italijo, ki dobavlja tudi 95-odstotne deleže posameznih kategorij sveže zelenjave," dodaja.

O cenah hrane, novih avtomobilov in nepremičnin po epidemji tudi v oddaji Koda.

Kaj pravijo trgovci?

Na MMC-ju smo povprašali tudi trgovce, ki so nam zatrdili, da se cene na splošno v zadnjih mesecih niso povišale, razen izdelkov posameznih dobaviteljev, ki pa so spremembo cen napovedali že na začetku leta, še pred prihodom novega koronavirusa.

Drobnoprodajne cene najbolj določajo nabavne cene, o teh pa lahko govorijo le proizvajalci oz. dobavitelji, v Mercatorju tako pravijo, da je napačna domneva, da trgovec cene viša. V Leclercu opisujejo malenkostno podražitev zgolj manjših skupin izdelkov, kot sta sadje in zelenjava, kar pripisujejo višjim nabavnim cenam in sezonskemu stanju na trgu.

Ni pa vse dražje. Med epidemijo se je gorivo močno pocenilo. Foto: Pixabay
Ni pa vse dražje. Med epidemijo se je gorivo močno pocenilo. Foto: Pixabay

V Sparu zaznavajo, da je v času epidemije v primerjavi z istim obdobjem lani narasel nakup izdelkov po akcijskih cenah, kar pomeni, da so ljudje v tem času nakupovali preudarneje.

Milijonski stroški zaščitnih ukrepov

V Hoferju pravijo, da dolgoročnih vplivov koronavirusa na nabavne cene trenutno še ni mogoče oceniti, za MMC pa so ocenili, da bodo stroški izvajanja ukrepov, povezanih z zagotavljanjem varnih nakupov in oblikovanja varnega delovnega okolja za zaposlene, do konca maja znašali že več kot milijon evrov.

Tudi v največji verigi restavracij s hitro prehrano McDonald's priznavajo, da izvajanje strogih varnostnih ukrepov in prilagajanje poslovanja vsem podanim smernicam države predstavljata velik strošek – sploh v času, ko so bile njihove restavracije dva meseca zaprte in so v zadnjih treh tednih poslovali v omejenem obsegu.

Opozarjajo, da so cene zaščitne opreme in dezinfekcijskih sredstev v danih okoliščinah precej poskočile in izdatno obremenile poslovanje, prav tako so se dvignile cene surovin in prevza, a zato zatrjujejo, da jim je glede na siceršnjo stabilno dobavno verigo dvige cen živil uspelo obdržati pod nadzorom.

Obvezna razkužila trgovce drago stanejo. Foto: EPA
Obvezna razkužila trgovce drago stanejo. Foto: EPA

Zahtevana zaščita se začenja vključevati v cene

Tudi stroški delovne sile v lokalih in restavracijah zaradi vseh zaščitnih ukrepov so zelo občutni in se bodo prenesli na stranke, pravi Kuhar.

Med higienskimi priporočili NIJZ-ja je, denimo, za frizerske salone določena razdalja med delovnimi pari (od enega para frizer – stranka do drugega para) vsaj dva metra, ker pomeni, da je v salonu lahko hkrati manj strank kot prej, kar seveda za lastnike pomeni izpad prihodka, ki so ga nekateri že nadomestili s povišanjem cen storitev.

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

V ponedeljek so se znova lahko odprle avtošole, vendar prav tako ob upoštevanju posebnih navodil NIJZ-ja – tako mora biti med drugim sedež kandidata za vozniški izpit pokrit s prevleko za enkratno uporabo ali s pralno prevleko. In v Združenju šol vožnje Slovenije že računajo, da bo treba dodatna zaščitna sredstva in čas za izvajanje ukrepov nekako vključiti v ceno.

Oči na pecljih

Kuhar opozarja, da smo šele na začetku posledic epidemije, podražitve bodo seveda lahko popolnoma upravičene, lahko pa tudi ne. "Slovenija je kot majhen trg pri tem zelo ranljiva, saj je konkurenca na trgovinski ravni specifična – imamo zelo malo velikih trgovcev, kjer pa seveda je mogoča sodelovalna cenovna politika," poudarja sogovornik.

"Potrošniki moramo zelo natančno opazovati, saj je zdaj obdobje, ko se bodo cene korigirale, in ne smemo dopustiti, da bi oskrbni sistemi navijali cene zato, ker želijo izboljšati svoj rezultat." Agrarni ekonomist opozarja, da bodo morale neutemeljenim podražitvam v prihodnje več pozornosti nameniti tudi nadzorne institucije, kot sta tržni inšpektorat in Agencija za varstvo konkurence.