Minimalno plačo je septembra letos prejemalo okoli 41.000 delavcev, od tega jih je bilo okoli 28 odstotkov v predelovalnih dejavnostih, 15 odstotkov v trgovini in 10 odstotkov v gradbeništvu. Foto: BoBo
Minimalno plačo je septembra letos prejemalo okoli 41.000 delavcev, od tega jih je bilo okoli 28 odstotkov v predelovalnih dejavnostih, 15 odstotkov v trgovini in 10 odstotkov v gradbeništvu. Foto: BoBo

Prehodni znesek minimalne plače - za katerega so se lahko za dveletno obdobje dogovorili delodajalci, pri katerih bi dvig v celotni višini povzročil velike težave, večja odpuščanja ali propad podjetja - letos znaša 698,27 evra bruto, medtem ko je minimalna plača visoka 748,10 evra bruto.

Semolič ne pričakuje težav
Za nižji znesek minimalne plače se je po podatkih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije dogovorilo 1.611 delodajalcev za od 7.000 do 8.000 zaposlenih. Med temi delodajalci so družbe Alpina, Velana, Tosama, Beti, Iskra, Jelovica, Lip Bled, je povedala svetovalka ZSSS-ja Andreja Poje.

Konec letošnjega leta pa se to prehodno obdobje izteče in delodajalci bodo morali v izplačilih za januar 2012 zagotoviti polno izplačilo minimalne plače. Ker so imeli delodajalci dve leti časa, da se na to pripravijo, po besedah predsednika zveze Dušana Semoliča ne bi smelo biti težav.

Predlagajo spremembo dohodninske zakonodaje
ZSSS pa se ob tem zavzema tudi za spremembo dohodninske zakonodaje, da bi tako povečali realno vrednost nizkih plač. Ladislav Rožič je namreč pojasnil, da se zdaj pri določenih dvigih bruto plače neto plača zniža, tako je npr. pri povišanju bruto plače z 860 na 870 evrov neto plača nižja za 20 evrov.

Druga "anomalija" je po njegovih besedah ta, da oseba, ki mesečno prejme 1.160 evrov bruto oz. 800 evrov neto, že pade v drugi dohodninski razred s 27-odstotno stopnjo. "Tako ti zaposleni z nizkimi dohodki predstavljajo srednji razred," pravi. V najvišji razred, z 41-odstotno stopnjo, se uvrstijo tisti, ki mesečno prejmejo 1.970 evrov bruto oz. 1.261 evrov neto.

Zato predlagajo, da bi povečali število dohodninskih razredov na pet, dvig letnih davčnih osnov za vse razrede ter vzpostavitev "realnejših pragov za srednje in najvišje razrede", oprostitev plačila dohodnine za osebe, ki imajo do 10.000 evrov letnega dohodka, in spremembo splošne olajšave z namenom zmanjševanja razlik.