V prvem tednu novega leta se začenja zbiranje podpisov za razpis dveh referendumov, in sicer o predlogu zakona o malem delu in o pokojninski reformi. Na MMC-ju smo za mnenje o omenjenih temah povprašali ekonomista Igorja Mastena in Bernarda Brščiča.

Masten: Zavrnitev malega dela ne bo imela ekonomskih posledic
"Pri malem delu je jasno, da se je na celoten mehanizem študentskega dela navleklo ogromno interesnih skupin, ki so iz tega vlekle udobne finančne koristi in dejansko so iz ene anomalije na trgu dela naredili sistem, kjer se je lahko z davčno ugodnejšim tretmajem določenega dela vzpostavila situacija, ko je nekdo dobival privatne koristi iz tega procesa," pojasnjuje Masten. Prepričan je, da v primeru zavrnitve predloga zakona o malem delu z makroekonomskega vidika ne bo nobenih velikih ekonomskih posledic, ampak se bo še vedno nadaljevalo ohranjanje anomalij na trgu dela.

Masten je kritičen do obeh pobud za razpis referenduma, saj "gre za zelo veliko aktivnost interesnih skupin, ki iz tega vlečejo bodisi neposredne finančne koristi in bi se jima po eni strani z reformama benificije zmanjšale. Po drugi strani pa, recimo, tistih, ki iščejo v tem procesu politični kapital. Oboje je v luči resnosti razmer rahlo neodgovorno, predvsem populistično".

"Upokojenska stranka gradi svojo politično sliko"
V četrtek se začenja zbiranje podpisov za razpis referenduma o pokojninski reformi. Tako Masten kot Brščič sta se do dogajanja opredelila kritično. "Kot vedno gre pač za upokojensko stranko, ki na tem gradi svojo politično sliko, in na drugi strani pač za sindikate, ki jih je težko razumeti, zaradi tega, ker bodo enostavno stvari, za katere se zavzemajo, v končni fazi zmanjševale pokojninsko varnost članstva sindikatov. To so tisti, ki so danes zaposleni, zato je res težko razumeti logiko njihovega početja," meni Masten.

Brščič: Edini dosežek pokojninske reforme je povečanje zaprosil za upokojitev
"Do zdaj je edini dosežek procesa pokojninske reforme opazno povečanje zaprosil za upokojitev oziroma prošenj za izračun pokojnine, ki naj bi se samo v enajstih mesecih prejšnjega leta po podatkih ZPIZ-a povečalo za dobrih 20 odstotkov," meni Brščič. Posledice bodo zato po njegovem mnenju ne glede na to, ali bo reforma sprejeta oziroma ovržena na referendumu, kratkoročno negativne, saj je zavarovance zajel strah, ki bo vodil v val predčasnih upokojitev.

"Treba bi bilo omogočiti tistim, ki izpolnjujejo pogoje po zdajšnji ureditvi, upokojitev tudi po starih pogojih v novem sistemu," razmišlja Bernard Brščič. Po njegovem mnenju reforma ne naslavlja ene glavnih težav slovenskega pokojninskega sistema, to pa je okuženost sistema z nezasluženimi pokojninami in drugimi socialnimi transferji.

Brščič dodaja, da ta reforma pomeni neke vrste nadaljevanje pokojninske reforme iz leta 1999, ki pokojnine ne pojmuje kot lastninske pravice, ampak kot socialni transfer in s tem neupravičeno izenačuje upokojence, ki so vestno vplačevali te prispevke in zdaj legitimno pričakujejo svoja pokojninska upravičenja, s t. i. pokojninskimi zastonjkarji. "Kar 145.000 je namreč takšnih 'upokojencev', ki dobivajo od ZPIZ-a neke prejemke (državne, izjemne, administrativne, poslanske, vojaške, varstveni dodatek in še štirideset podobnih kategorij kvazipokojnin in transferjev), ki niso osnovani v plačanih prispevkih. Tovrstna velikodušnost nas zavarovance in davkoplačevalce stane kar dobre pol milijarde evrov letno, hkrati pa meče slabo luč na celotno slovensko upokojenstvo," še pojasnjuje.

"Pravi upokojenci niso težava slovenske družbe"
Po Brščičevih besedah reforma s kratkoročnega fiskalnega vidika ne bo imela pozitivnih učinkov, saj ne naslavlja dveh glavnih težav slovenskega pokojninskega sistema. "Izkazalo se je, da je naš pokojninski sistem izjemno krhek glede gospodarske aktivnosti. Če bi ob zdajšnji reformi pregledno očistili ZPIZ nepokojninskih izdatkov, bi ugotovili, da pravi upokojenci niso problem slovenske družbe. Kljub obetavnim napovedim vladnih reformatorjev o očiščenju sistema se to, žal, ni zgodilo," pojasnjuje. In dodaja: "Najbolj povedna je ohranitev državnih pokojnin, prav odvratne koncesije za podporo reforme s strani Slovenske ljudske stranke. Ameriški ekonomisti bi to gesto vlade in SLS-a poimenovali kot arhetip politike svinjskih sodov."