Tako kot lani je tudi letos pričakovati, da bodo na Wall Streetu oči borznikov uprte predvsem v poteze ameriške centralne banke oziroma v guvernerja Jeroma Powlla. Fed se bo letos prvič sestal konec januarja, a bo skoraj zagotovo obrestna mera ostala nespremenjena (v območju med 5,25 in 5,50 odstotka). Prve reze bi lahko videli na marčevski seji. Foto: Reuters
Tako kot lani je tudi letos pričakovati, da bodo na Wall Streetu oči borznikov uprte predvsem v poteze ameriške centralne banke oziroma v guvernerja Jeroma Powlla. Fed se bo letos prvič sestal konec januarja, a bo skoraj zagotovo obrestna mera ostala nespremenjena (v območju med 5,25 in 5,50 odstotka). Prve reze bi lahko videli na marčevski seji. Foto: Reuters

Potem ko so 1. januarja borzniki počivali, so se včeraj vrnili za svoje terminale, zdelo pa se je, kot da jih še malo preganja silvestrski maček. Indeksi so se večinoma obrnili navzdol, z rahlo rastjo sta se lahko pohvalila le Tokio in Frankfurt. Newyorški S & P 500 se je znižal za 0,9 odstotka, na 4.727 točk. Kaže, da bo ta teden prinesel prekinitev izjemno dolgega niza kar devetih zaporednih rasti tega indeksa na tedenski ravni, kar je najdaljši niz po januarju 2004. V lanskem letu je S & P 500, ki najbolje uteleša razpoloženje na Wall Streetu, pridobil 24 odstotkov in se na le nekaj točk približal rekordu iz 3. januarja 2022. Samo v zadnjem lanskem četrtletju se je njegova vrednost povzpela za 11 odstotkov. Zgodovina (na podlagi podatkov od leta 1950) pravi, da je po tako visoki rasti pričakovati pozitivne smernice tudi v prihodnjem letu. Kadar je S & P v enem letu porasel za vsaj 20 odstotkov, je v 80 odstotkih sledilo še eno pozitivno leto, pri čemer je bila rast v povprečju desetodstotna. Gre preprosto za to, da na trg še naprej delujejo iste silnice, zato ne čudijo napovedi, da bi lahko S & P letos brez težav presegel 5000 točk, sploh če bo ameriška centralna banka res začela cikel zniževanja obrestnih mer in če bo seveda rast dobičkov ameriških podjetij dvoštevilčna.

Indeks Nasdaq (14.697 točk), ki je lani užival več kot 40-odstotno rast, se je v torek, na prvi trgovalni dan leta 2024, znižal za dobra dva odstotka, kar je največji enodnevni padec po oktobru. Delnice Nvidie in Mete (Facebooka) so zdrsnile za več kot dva odstotka, Appla pa za dobre tri odstotke in pol. Foto: EPA
Indeks Nasdaq (14.697 točk), ki je lani užival več kot 40-odstotno rast, se je v torek, na prvi trgovalni dan leta 2024, znižal za dobra dva odstotka, kar je največji enodnevni padec po oktobru. Delnice Nvidie in Mete (Facebooka) so zdrsnile za več kot dva odstotka, Appla pa za dobre tri odstotke in pol. Foto: EPA

Evropa le začasno na dveletnem vrhu
Včerajšnjega popravka torej ne gre jemati kot preobrat v trendu, so bila pa podobna gibanja tudi v preostalih finančnih središčih. Kitajski indeks CSI 300, ki je bil sicer lani med redkimi poraženci, se je znižal za 1,3 odstotka, vseevropski indeks Stoxx 600 pa je dopoldne še splezal najvišje po 10. januarju 2022, a je po 0,7-odstotnem pribitku zdrsnil v rahlo rdečo barvo. Zadnja objava indeksa nabavnih menedžerjev (PMI) kaže, da se je krčenje proizvodnje dejavnosti v evrskem območju nadaljevalo tudi v decembru, saj je bil indeks (pri 44,4 točke) še naprej globoko pod vrednostjo 50, ki pomeni mejo med rastjo in krčenjem. Tudi zato je evro včeraj precej izgubil glede na dolar in se spet spustil pod mejo 1,10 dolarja. Tako Fed kot ECB naj bi sicer letos obrestno mero znižala vsak za 1,5 odstotne točke. To je trikrat več, kot so finančni trgi pričakovali konec oktobra, kar je eden od pomembnih razlogov za optimizem na finančnih trgih v zadnjih dveh mesecih leta 2023.

Morda je preveč optimistično pričakovati, da bodo začele obresti kar na hitro padati.

Aljoša Valentinčič

Evribor se bo zniževal, a ne prav hitro
Pričakovanja, da bodo centralne banke zniževale obresti, seveda pozdravljajo tudi vsi posojilojemalci. Spomnimo, da je oktobra medbančna referenčna obrestna mera evribor dosegla 4,14 odstotka, kar je največ v 15 letih. V prihodnje se bo zniževala, a ne prav hitro, je za Radio Slovenija povedal ekonomist Aljoša Valentinčič. "Morda je preveč optimistično pričakovati, da bodo začele obresti kar na hitro padati. Vse bo odvisno od razmer v gospodarstvu in od pritiskov na cene. A znaki so, da naj bi evribor v dveh ali treh letih upadel na raven 2,0–2,6 odstotka." Večini tistih, ki so v zadnjih letih na bankah vzeli posojilo, je sicer precej vseeno, kaj se bo dogajalo z evriborjem, saj prevladujejo posojila s fiksno obrestno mero. Med letoma 2011 in 2021 je namreč v Evropski uniji (in podobno je tudi v Sloveniji) delež posojil z variabilno obrestno mero s 40 odstotkov zdrsnil na manj kot 15 odstotkov.

Delnice danskega ladjarja Maerska so se včeraj podražile za dobrih šest odstotkov. Maersk je zaradi napadov hutijevcev začasno prekinil plovbo skozi Rdeče morje, kjer gre dnevno 12 odstotkov svetovne trgovine in okrog tri milijone sodov nafte. Foto: EPA
Delnice danskega ladjarja Maerska so se včeraj podražile za dobrih šest odstotkov. Maersk je zaradi napadov hutijevcev začasno prekinil plovbo skozi Rdeče morje, kjer gre dnevno 12 odstotkov svetovne trgovine in okrog tri milijone sodov nafte. Foto: EPA

Lani odlično leto za delničarje NLB-ja
Danes leto začenja tudi Ljubljanska borza. Lani so z izjemo Cinkarne Celje (dobiček je bil krepko manjši in naj bi ga bilo tudi letos le za štiri milijone evrov) tečaji delnic v prvi kotaciji naraščali, blestele so predvsem delnice NLB-ja, kjer so imeli delničarji (z upoštevanjem dividend) več kot 40-odstotni donos. Indeks SBITOP je lani poskočil za 20 odstotkov in nadoknadil padec z leta prej. Če bodo razmere na svetovnih trgih še naprej ugodne in če visoke dividende, ki so značilne za slovenski trg, ne bodo ogrožene, bi lahko tudi letos videli dvoštevilčno rast.

LANSKE SPREMEMBE DELNIC V LJUBLJANITEČAJ (31. 12. 2023)LANSKA RAST
NOVA LJUBLJANSKA BANKA85,0 EUR36,2 %
LUKA KOPER32,3 EUR30,2 %
TELEKOM SLOVENIJE60,5 EUR28,2 %
SAVA RE28,0 EUR25,0 %
KRKA110,0 EUR19,6 %
PETROL23,3 EUR16,5 %
INTEREUROPA1,30 EUR7,4 %
ZAVAROVALNICA TRIGLAV34,7 EUR0,6 %
CINKARNA CELJE20,5 EUR-10,9 %

Bitcoin z novo rastjo v leto 2024
Cene nafte so se včeraj v prvi polovici dneva odzvale na vse večje napetosti na Rdečem morju, tako da je ameriška lahka nafta dosegla 73,55 dolarja, a se nato ustalila malo nad 70 dolarji (brent pa malo nad 76 USD), kar je pomenilo enoinpolodstotni padec. Cene zlata so ostale skoraj nespremenjene pri okrog 2060 dolarjih. Bitcoin je vidno porasel, prvič po aprilu 2022 je šla cena nad 45 tisoč dolarjev. Letos naj bi na tečaj bitcoina močno pozitivno vplivala odobritev prvih ameriških skladov na promptno ceno bitcoina (regulatorji naj bi jih odobrili še ta mesec) in tako imenovani halvening (nagrada za prirudarjeni bitcoin se bo prepolovila), ki se bo zgodil aprila. Zanimivo, da so lani še bolj kot bitcoin (njegova cena se je povzpela za več kot 150 odstotkov) navzgor hitele vrednosti delnic podjetij, ki so tako ali drugače povezana s kriptovalutami. Coinbase, MicroStrategy in Grayscale Bitcoin Trust so doživeli več kot 300-odstotno rast, delnice podjetja Marathon Digital, ki rudari bitcoine, pa so poskočile za skoraj 700 odstotkov.