Poročilo komisije odgovornost za stanje projekta Teš 6 pripisuje tudi nekdanjemu ministru Mateju Lahovniku, ki naj ne bi prisluhnil opozorilom. Foto: BoBo
Poročilo komisije odgovornost za stanje projekta Teš 6 pripisuje tudi nekdanjemu ministru Mateju Lahovniku, ki naj ne bi prisluhnil opozorilom. Foto: BoBo

Predsednik parlamentarne komisije za ugotavljanje politične odgovornosti pri projektu Teš 6 Matjaž Hanžek je po seji, na kateri so obravnavali le prvi del osnutka poročila, dejal, da bodo obravnavo nadaljevali, in ko bo poročilo potrjeno, bo tudi poslano na obravnavo v parlament. Hanžek ob tem trdi, da bodo poročilo, ko ga bo potrdila komisija, predstavili javnosti.

Po poročanju portala Siol pa naj bi poročilo ključno odgovornost za Teš 6 pripisovalo nekdanjemu predsedniku vlade Borutu Pahorju, tedanjemu finančnemu ministru Franciju Križaniču in ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku. Vse vlade od vključno leta 2004 do vključno leta 2012 so ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno in podrejeno investitorju. Iz različnih izhodišč in z različnimi interesi so pogosto le izpolnjevale izsiljene želje poslovodstev Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Teša, navaja portal.

Ključna odgovornost vlade Boruta Pahorja
Ključno naj bi bilo leto 2009, ko je začela veljati pogodba o dobavi tehnološke opreme, ki sta jo leta 2008 podpisala takratni direktor Teša Uroš Rotnik in francoska multinacionalka Alstom. Hkrati so iz HSE-ja v Francijo nakazali prvih 85 milijonov evrov, zaradi česar projekta po zatrjevanju odgovornih ni bilo mogoče več ustaviti.

Križanič naj bi bil kot nekdanji svetovalec Teša in član nadzornega sveta HSE-ja "ves čas obveščen o stanju projekta, a leta 2009 ni opozoril na težave", Lahovnik "ni prisluhnil opozorilom", Pahorja pa je kot predsednik vlade ustanovil strateški svet za energetiko, v njem je bilo osem članov, ki so projektu nasprotovali, a "zaradi pritiska lobijev, ki so bili za investicijo", seje ni sklical več kot eno leto, navaja portal.

Podvojena vrednost projekta
Politično odgovornost pa po mnenju piscev poročila nosijo tudi dve Janševi vladi in nekdanja poslanca: zdajšnji velenjski župan Bojan Kontič in Srečko Meh. Prva Janševa vlada je "sprejemala odločitve, ki jih ni dovolj dobro premislila", saj je sledila želji investitorja po eni in fascinaciji nad velikimi projekti po drugi strani, po poročanju Siola navaja poročilo.

Čeprav je bila investicija leta 2006 vredna le 600 milijonov evrov, se je še pred koncem mandata prve Janševe vlade podražila na milijardo evrov, a se na to kot skupščina HSE-ja ni odzvala. Komisija s prstom kaže na Janšo, nekdanjega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka in nekdanjega ministra za finance, pokojnega Andreja Bajuka.

Izogibanje javnemu naročanju
Komisija je v prvem vmesnem poročilu ugotovila, da je šlo pri ceni 2,25 evra za gigadžul (GJ) za zavajanje javnosti in politike. Cena premoga je bila ena od zavez, danih za državno poroštvo, ključna zaveza pa je bila, da cena projekta ne bo presegla 1,3 milijarde evrov, a se je ta povzpela na 1,4 milijarde evrov. V drugem vmesnem poročilu pa je ugotovila, da so za izogibanje javnemu naročanju pri naložbi v Teš 6 politično odgovorni nekdanji ministri Vizjak, Bajuk, Križanič, Lahovnik ter nekdanja premierja Janša in Pahor.