Za v petek je že sklicana seja parlamentarne komisije za nadzor javnih financ. Foto: BoBo
Za v petek je že sklicana seja parlamentarne komisije za nadzor javnih financ. Foto: BoBo

Gre za sum organizirane kraje, ki je bila podprta od državnih institucij. Odgovornost je tudi na upravah drugih bank.

Vodja poslancev NSi-ja, Matej Tonin
Jazbec: Nismo prirejali dokumentov
Smo preplačali sanacijo bank?

Očitki Banki Slovenije so seveda razburili domačo politično srenjo.

Predsednik vlade Miro Cerar, ki se mudi na obisku v Luksemburgu, že od torka zelo pozorno spremlja dogajanje v zvezi z očitki Banki Slovenije o nepravilnostih pri izvedbi ukrepov za banke in je tudi v stalnem stiku z nekaterimi ministri. Med drugim je bil že v torek v stiku s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem, a ta posebnih informacij ni imel. Vlada bo po njegovih besedah v četrtek pristojne organe pozvala, da v skladu s svojimi pristojnostmi zadevo preiščejo.

Cerar, ki se bo v četrtek udeležil vrha EU-ja v Bruslju in ga zato ne bo na seji vlade, je podpredsedniku vlade in ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju naložil, da na seji ministrskega zbora odpre tudi to vprašanje, zato da se vlada natančno informira o dosedanjih ugotovitvah in dostopnih dejstvih. Vlada bo po Cerarjevih besedah pristojne organe pozvala, da v najkrajšem možnem času ugotovijo dejstva, zato da se bo lahko podala ocena, ali so bile res storjene nepravilnosti.

Oglasil se je tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je ocenil, da je glede na upravičeno zanimanje javnosti primerno, da guverner in viceguvernerji temeljito pojasnijo ravnanja Banke Slovenije v zvezi z aktualnimi vprašanji o sanaciji bank.

Strankarski odzivi: od odločnejših, do zadržanih in opravičevalnih
Predsednica ZaAB-a Alenka Bratušek in premierka v času reševanja bank je dejala, da je vlada vse odločitve sprejemala na podlagi podatkov Banke Slovenije in da takrat ni imela nobenih argumentov, da bi o njih dvomila. Zato je izrazila pričakovanje, da bo guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec vse ustrezno pojasnil in to podkrepil z dokumenti. "Upam, da se vsi zavedamo, kaj bi se v državi zgodilo, če takrat ne bi ukrepali," je dejala in ocenila, da bi takrat lahko brez denarja ostali vsi, ki so ga v bankah imeli. Če smo vstopili v evropsko družino, je treba pogoje, ki nam jih postavljajo, spoštovati, je opozorila. Takrat bi lahko banke dokapitalizirali tudi brez soglasja Evropske komisije, a bi potem te morale denar, tako kot velja v primeru Elana ipd., vrniti, je povzela Bratuškova.

Generalni sekretar SMC-ja Erik Kopač je dejal, da bi bilo treba ugotoviti, kakšno je dejansko stanje, kar pomeni, da pristojni organi nadzora opravijo svojo nalogo. "Treba je iti po regulativi, ne pa delati nekih nepremišljenih ukrepov, ki se bodo pozneje izkazali za neprimerne," je povedal.

V Združeni levici po besedah vodje poslancev Luke Mesca od samega začetka opozarjajo, da je metodologija, s katero so izračunali bančno luknjo, sumljiva. Da je centralna banka ponarejala dokumente, naročila dve reviziji bančne luknje in izbrala tisto, ki ji najbolj ustreza, je škandalozno, je ogorčen Mesec. Po njegovih besedah je davkoplačevalce to stalo od milijardo do 1,5 milijarde evrov, razlaščenih je bilo 100.000 obvezničarjev. V ZL-ju bodo zahtevali odgovornost Banke Slovenije, od vlade pa pričakujejo, da naroči temeljito revizijo bančnega sistema.

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je dejal, da bi morala Banka Slovenije razkriti ključne podatke, da se zadeve raziščejo ter "najdejo priimki in imena tistih, ki so Slovenijo želeli spraviti na kolena". Sam prevzema odgovornost za vsak "pritisk na gumb, ki ga je storil kot poslanec v zadnjih letih". Ko je vlada Alenke Bratušek predlagala spremembe zakona o bančništvu, ki so takšna dejanja omogočila, je koalicija, katere del je bil tudi SD, v DZ-ju to sprejela.

Če se bo pokazalo, da smo banke preveč dokapitalizirali in da so se spreminjali datumi dokumentov, morajo vsi nadzorniki in člani uprav bank ter nadrejeni odgovarjati tudi kazensko, je prepričan Han.

Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je bil nekoliko previdnejši. Meni, da je treba najprej ugotoviti vse okoliščine primera in ali so se dejansko pojavile nepravilnosti. Za DeSUS bo tako še zlasti pomemben odgovor, ali je bilo treba banke dokapitalizirati v takšnem obsegu.
Poslanec SDS-a Andrej Šircelj je kot predsednik komisije za nadzor javnih financ sklical petkovo izredno sejo, saj "želi preveriti informacije in realnost podatkov, ki so bili takrat dani Banki Slovenije za odločitev o takšnih dokapitalizacijah". Ne vidi razlogov, da metodologija ne bi bila javna, in pričakuje, da bodo tako guverner in viceguvernerji Banke Slovenije kot prejšnji in zdajšnji finančni minister vse ustrezno pojasnili.

V NSi-ju pa bodo po napovedih vodje poslanske skupine Mateja Tonina začeli zbirati podpise za sklic nujne seje DZ-ja, kjer bo guverner moral dati ustrezna pojasnila in odgovore na vsa odprta vprašanja in dileme, ki so se pojavili v javnosti. V povezavi z domnevnimi nepravilnostmi v NSi-ju pričakujejo tudi intenzivno delo policije. Če se bodo sumi kaznivih dejanj potrdili, pa razrešitev celotnega vodstva Banke Slovenije. "Gre za sum organizirane kraje, ki je bila podprta od državnih institucij. Odgovornost je tudi na upravah drugih bank," je še povedal Tonin.

"Ne bomo plačevali malopridnosti našega bančnega sistema!"
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) so premierju Miru Cerarju poslali pismo z jasnim sporočilom: "Ne bomo plačevali malopridnosti našega bančnega sistema!" "Prirejanje dokumentov. Prirejanje metodologije za izračun bančne luknje. Skrivanje te iste metodologije. Vse to so dejanja, ki se v zadnjih dneh omenjajo v povezavi z Banko Slovenije in krpanjem bančne luknje," navaja pismo, pod katerega sta se podpisala predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič in predsednik KSJS-ja Branimir Štrukelj.

Opozarjata tudi na "prekapitalizirane banke", ki "zlahka in brez tveganja dobičkonosno poslujejo". Banke pomemben dobiček ustvarjajo že z obrestnimi prilivi od državnih obveznic - samo NLB je imela konec septembra lani za 350 milijonov evrov državnih obveznic in še za 640 milijonov evrov obveznic Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katere dobivajo od 3,75- do 4,5-odstotne obresti. "In medtem ko kapitalsko prenapihnjene banke še dodatno služijo z državnimi obveznicami, veliko njihovih komitentov, ki so izgubili zaposlitev v stečajih, zaman že nekaj let čaka na poplačilo svojih terjatev - ker so prav te iste banke spet prve v vrsti za poplačilo svojih terjatev iz stečajev," poudarjajo v sindikatih.

Od Cerarja zahtevajo, da takoj sproži ustrezne preiskave, ki bodo do konca razjasnile vsa dejstva glede krpanja bančnih lukenj. Premier naj prav tako takoj pridobi in javno objavi vse informacije v zvezi z metodologijo oziroma metodologijami izračuna bančnih lukenj.

V primeru, da je resnično prišlo do prevelike dokapitalizacije slovenskega bančnega sistema, Cerarja pozivajo, naj vsa ta sredstva do zadnjega evra tudi pridobi nazaj. Ob tem pa želijo, da takoj sproži zakonodajni postopek, s katerim bo postavil delavce - in ne banke - na prvo mesto pri poplačilu terjatev iz stečajne mase.

"Dokler se te zahteve ne bodo uresničile, ne vidimo nobenega smisla v kakršnih koli nadaljnjih varčevalnih ukrepih ali morebitnih pogajanjih o njih," pravijo sindikati. Tako je Štrukelj v izjavi novinarjem v DZ-ju zagotovil, da se v konfederaciji ne bodo pogajali o ničemer, kar bi posegalo v njihove plače, dokler se zadeva z bankami ne razčisti. "Vse je posledica neke manipulacije z dvema milijonoma državljanov," meni Štrukelj.

Vprašanje sprejemanja odgovornosti je po njegovih besedah odvisno od ugotovitev preiskave. "A kar se mene tiče, od včeraj že ne bi smeli biti na položajih, če se vse izkaže za resnično," je poudaril. Prav tako naj se po njegovih besedah pokaže, kakšne so bile povezave s politiko, saj da morajo prevzeti odgovornost vsi, ki so to "pokrivali".

Sekretar Sindikata državnih organov Slovenije, ki sodi pod okrilje ZSSS, pa je v izjavi novinarjem v DZ-ju ocenil, da so za nastali položaj odgovorni vsi vpleteni: nekdanja premierka Alenka Bratušek, nekdanji finančni minister Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Če je ta trojica očitano storila, je Slovenijo potopila, ne rešila, kot so zatrjevali, je dejal Ščernjavič in dodal, da gre v tem primeru za navadno "demontažo države". Po njegovem prepričanju vsi očitki držijo, zato je treba odgovorne čim prej razrešiti. Spomnil je, da je Jazbec odgovoren državnemu zboru. Če je nekdo od zunaj zahteval, kakšna mora biti naša bančna luknja, "naši pa so pokleknili", pa je to po besedah Ščernjaviča neodgovorno. Spomnil je še, da je Združenje bank Slovenije Čuferja, vlado in Jazbeca v zadnjih dveh letih večkrat pozvalo k razkritju metodologije za izračun bančne luknje. Po njegovih besedah so odgovorili zelo pavšalno. Metodologije ni videl, vendar napoveduje, da bo vnovič zahteval vpogled vanjo.

TI: Nadzor in transparentnost zdaj
Z obsežnejšim odzivom se je oglasil tudi Transparency International Slovenia. "Nedopustno je, da celotna metodologija ocene kapitalske ustreznosti bank ni javna, sploh zato, ker je ta ocena vplivala na ogromne vložke davkoplačevalskega denarja v slovenske banke ter izbris lastnikov podrejenih obveznic. Senco dvoma na postopke mečejo tudi domneve o ponarejanju dokumentov, ki morajo biti nujno preiskane od odgovornih institucij," poudarja generalni sekretar TI-ja Slovenia Vid Doria.

Dodatna vprašanja se postavljajo tudi s predstavitvijo (tajnih) dokumentov in informacij, ki so bili posredovani javnosti od prijavitelja. Na podlagi teh informacij in tudi predhodnega vprašljivega delovanja glavnega regulatorja pri nadzoru bančnega sistema - zaradi katerega se je v prvi vrsti pojavila bančna luknja - je dodaten nadzor in večja stopnja transparentnosti poslovanja Banke Slovenije nujno potrebna. "Namesto da bi Banka Slovenije objavila ključne dokumente in s tem razjasnila dejstva okrog dejanskih okoliščin, se objavi nekaterih podatkov kljub odločbam informacijskega pooblaščenca izogiba. S tem prav tako pod vprašaj postavlja politiko finančne transparentnosti, na katero opozarja tudi Svetovna banka skozi mednarodne standarde, ki morajo biti osnova za delovanje bančnega sistema. Banko Slovenije zato pozivamo, naj preverijo in javno objavijo skladnost poslovanja finančne transparentnosti," še dodaja Doria.

V TI-ju Slovenia poudarjajo tudi, da primer osvetljuje problematiko t. i. pojava vrtljivih vrat, saj se je eden izmed akterjev v zgodbi, takratni generalni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko, kmalu po podpisu dokumentov zaposlil v Evropski banki za obnovo in razvoj, medtem ko je sedel in še vedno sedi v upravnem odboru Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

TI Slovenia pozdravlja pogum zaposlenega, ki je novinarju razkril podatke in informacije, katere nejasnosti je treba preiskati in razjasniti. V primeru resničnosti navedb, da Banka Slovenije že išče vir razkritja, takšna dejanja ostro obsojajo. Prijavitelje, ki v javnem interesu razkrijejo potencialne nepravilnosti, je treba zaščititi in varovati, poudarjajo. Prijavitelju predlagajo, da v primeru povračilnih ukrepov obvesti pristojne institucije, te pa pozivajo, da prijavitelja ustrezno zaščitijo ter varujejo njegovo dostojanstvo in pravice.

Gre za sum organizirane kraje, ki je bila podprta od državnih institucij. Odgovornost je tudi na upravah drugih bank.

Vodja poslancev NSi-ja, Matej Tonin
Jazbec: Nismo prirejali dokumentov
Smo preplačali sanacijo bank?