Zaradi ukrajinsko-ruske vojne bo v Evropa daljše obdobje višjih cen, predvsem energentov. Rusija je ena večjih izvoznic nafte na svetu in surovin, kot so nikelj, aluminij in paladij.

"Poleg tega sta tako Ukrajina kot Rusija pomembni dobaviteljici nekaterih žit na svetovnem trgu, zato lahko na tem področju pričakujemo določen pritisk na povečanje cen," predvideva Mojmir Mrak, profesor z Ekonomske fakultete. Ob tem dodaja, da je bilo pred izbruhom te krize pričakovano, da bo že do konca letošnjega leta prišlo do manjšega povečanja obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) in do vračanja na fiskalna pravila.

Sorodna novica Bo četrtina zračnega tovora med Evropo in Azijo morala najti druge poti?

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar poudari, da je Ukrajina svetovno pomembna pri oskrbi s kmetijskimi pridelki, predvsem z oljno repico in sončničnim oljem. "Hkrati pa predstavlja uravnilovko na trgu z oljnicami nasproti drugim virom maščob v humani prehrani, kot je amazonska soja. Če se bo tu kaj zamajalo, se lahko spremenijo cene, zamaje pa se lahko, če se bo nadaljevala blokada distribucijskih poti".

Po podatkih Evropske komisije je Rusija peti največji poslovni partner EU-ja (prvi je Kitajska, sledijo ZDA in Združeno kraljestvo). Trgovanje z Rusijo predstavlja 4,8 odstotka vsega trgovanja z blagom EU-ja na svetovni ravni. Je pa zato EU največji poslovni partner Rusije (leta 2020 je z njim izvedla 37,3 odstotka blagovne menjave na svetovni ravni) kot tudi največji vlagatelj (leta 2019 je obseg neposrednih tujih naložb (NTI) EU-ja v Rusiji znašal 311,4 milijarde evrov, ruski NTI v EU-ju je ocenjen na 136 milijard evrov).

Ključen podatek ob vsem tem pa je, da EU iz Rusije uvozi 26 odstotkov nafte in kar 40 odstotkov zemeljskega plina.

Tako se zdi, da ima proti vsem sprejetim svežnjem sankcij, ki jih tako EU kot ZDA sprejemajo proti Rusiji, ta v roki enega in edinega jockerja, full house, šahmat – zemeljski plin. Tu gre tudi iskati razlog, da so vpletene strani tako zelo previdne glede ukrepov na področju tako energentov kot orožja (!).

Odločitev Nemčije, ki je po pritiskih ZDA 22. februarja začasno odstopila od projekta Severni tok 2, gre tako razumeti zgolj kot simbolno potezo, saj plin po tej poti iz Rusije sploh še ne doteka ...

Ferfila: Rusija bo verjetno ustavila energetsko dobavo

"A Rusija bo po vsej verjetnosti ustavila energetsko dobavo," je prepričan politolog in obramboslovec Bogomil Ferfila.

Sorodna novica Podjetje Severni tok 2 odpustilo vse zaposlene

"Vse bo odvisno od tega, kakšen bo razplet na bojišču. Rusija za zdaj vse dobave plina dostavlja pravočasno." Ferfila ob tem poudari, da so ZDA, "vsaj do zdaj, od Rusije vsak dan prejemale 600.000 sodčkov ruske nafte. Ameriški predsednik Biden pa je v svojem slogu ukinil gradnjo naftovoda iz Kanade, ki bi lahko prinesel 800.000 sodčkov dnevno in bi lahko eliminiral ruski uvoz, ki ga ZDA potrebujejo."

S tem se strinja tudi profesor Mrak. "Rusija bi lahko zmanjšanje dobav nafte in plina EU-ju uporabila kot protiukrep na sprejete sankcije Zahoda." Dodaja, da se je treba ob tem zavedati, da Rusija prodajo nafte potrebujejo za vzdrževanje svojih deviznih rezerv, zato "prodajo svoje nafte ne more v celoti preusmeriti na druge trge, recimo na Kitajsko, vsaj ne kratkoročno". Poleg tega pa so količine nafte in plina, ki jih Rusija proda Evropi, "bistveno večje od tovrstnih dobav drugim kupcem. Pod črto pa vse to vendarle pomeni, da se bodo cene energentov zagotovo zvišale."

Pogodbe za severnomorsko nafto brent so te dni presegle magično mejo; s podražitvijo za 2,6 odstotka so se povzpele na 100,45 dolarja, cene evropskega plina pa so narasle za 30 odstotkov.

Bo Evropa plin kupovala od ZDA?

V zraku tli tudi možnost, da bi Evropska unija kupovala (dragi) zemeljski plin iz ZDA. Kako realna je? "To je sicer povsem realna možnost, a ni celovita alternativa za nastali problem. Energetskega problema takšnih dimenzij dolgoročno ne moreš reševati z ladjami, lahko pa tovrstne dobave olajšajo probleme s pomanjkanjem energije kratkoročno," je prepričan Mrak. Ob tem poudarja, da je Evropska komisija še pred zadnjim izbruhom ukrajinsko-ruske krize iskala dostop do utekočinjenega zemeljskega plina praktično po vsem svetu, tudi v arabskih državah in v Afriki.

Pričakujemo lahko naftni šok, kot smo ga doživeli v 70. letih

Tako Mrak kot Ferfila se spomnita na 70. leta, ko je izraelsko-arabsko vojna povzročila naftni šok, največjo energetsko krizo na področju oskrbe z nafto v novejši zgodovini energetske krize. Arabske države, izvoznice nafte, so 17. oktobra 1973 proti državam, ki so podpirale Izrael, uvedle embargo. "Takrat se je končalo t. i. zlato obdobje gospodarske rasti po drugi svetovni vojni in tak šok lahko pričakujemo tudi zdaj, če bo Rusija ustavila svoje energetske dobave," je prepričan Ferfila.

Sorodna novica Črn dan evropskih borz, presenetljiv obrat na Wall Streetu

Mrak dodaja, da je nekaj vzporednic z obdobjem 70. let prejšnjega stoletja, zaradi katerih bi lahko vstopili v t. i. stagflacijo, kar pomeni, da se gospodarstva sočasno spoprijemajo z višjo stopnjo inflacije in stagnacijo gospodarske rasti. "Je pa tudi res, da je danes stanje precej drugačno, kot je bilo takrat, in tudi drugačno, kot je bilo še pred enim tednom. Medtem ko smo še pred tednom dni, to je pred izbruhom vojne v Ukrajini, govorili o pričakovani normalizaciji monetarne politike ECB-ja in o vračanju na fiskalna pravila do konca letošnjega leta, je danes situacija močno spremenjena."

Države bodo več vlagale v obrambo

Poleg siceršnje inflacije (v evroobmočju je decembra lani znašala pet odstotkov) pa bi se javnofinančni izdatki držav članic EU-ja oziroma Nata lahko še zvišali, zaradi naložb v obrambo.

Nemški kancler Olaf Scholz je kot odziv na rusko invazijo na Ukrajino že napovedal povečanje nemškega obrambnega proračuna. Letos bo Nemčija za vojaško opremo namenila 100 milijard evrov, obrambni proračun pa bo presegel mejo dveh odstotkov bruto domačega proizvoda.

"Da, brez dvoma bo to pomenilo določene spremembe v strukturi javnofinančni odhodkov, saj smo dobili zelo jasno in grobo opozorilo, da bomo morali za obrambo nameniti več kot do zdaj. Izdatki za obrambo bodo tako postali ena od prioritet Evrope za naslednje obdobje. Zadnjih deset let smo o tem veliko govorili, a naredili nismo kaj dosti, saj nismo menili, da je to pomembno. Ruski napad na Ukrajino pa kaže, da bomo za svojo obrambo morali narediti bistveno več kot v preteklem obdobju, to pa seveda stane," je jasen Mrak.

Države bodo v tem primeru lahko delovale na dva načina: z večjim deficitom ali pa s prestrukturiranjem javnih sredstev. To pomeni, da bomo sredstva, "ki smo jih za zdaj vlagali nekam drugam, namenili za obrambo," še pripomni sogovornik.

Poskus gospodarske destabilizacije Rusije

Drugi vidik novega gospodarskega reda pa bi se lahko odrazil na področju tehnologije in svetovnega finančnega sistema. Mogoče je, da bi ZDA zoper Rusijo uvedle strožje sankcije, kot so jih v primeru Huaweia. Omejile bi ji lahko dostop do polprevodnih elementov in programske opreme.

Poleg tega se je že uresničila blokada dveh največjih ruskih bank, Sberbank in VTB. Vse bolj realna pa postaja izključitev Rusije iz SWIFT-a. Ne pozabimo, da je ruski rubelj te dni padel na rekordno nizko raven, njegova vrednost je slab cent evra.

Sorodna novica Vasle: Sberbank v Sloveniji bo kupil NLB. Komitenti tega ne bodo občutili.

Ruska centralna banka je želela omiliti padec rublja z dvigom obrestne mere z 9,5 na 20 odstotkov, trgovanje na borzi v Moskvi je trenutno ustavljeno. Tujcem je prepovedala prodajo ruskih vrednostnih papirjev, podjetja, ki poslujejo v državi, pa bodo primorana vsaj 80 odstotkov svojega denarja pretvoriti v rubelj. Napovedana je še vrsta drugih ukrepov za podporo domačemu trgu. Moskovska borza je od začetka prejšnjega tedna doživela kolaps in ruski indeks MOEX je od začetka leta izgubil skoraj 40 odstotkov, nov padec se napoveduje ob ponovnem odprtju trgovanja, so nam pojasnili z družbe za upravljanje Generali Investment.

Krepitev juana

"Vse to bo še bolj vplivalo na odnos med Evropo in Rusijo. In posledično je realno pričakovati, da bo Rusija še bolj okrepila sodelovanje s Kitajsko," pojasni Mrak. To bo po njegovih besedah pripeljalo do povečanega obsega uporabe valut teh držav v mednarodni veljavi, "zlasti kitajskega juana, s tem pa lahko pride tudi do spremembe v odnosu med dolarjem kot glavne svetovne valute v tem trenutku in juanom, ki ima velike mednarodne ambicije na tem področju".

Po njegovi oceni tovrstnih sprememb ni pričakovati na kratek rok, "že na srednji rok pa so lahko bistveno bolj realne".

Povezave bančnih sistemov Rusije in Kitajske

Rusija se je že nekaj let pripravljala na izključitev iz svetovne medbančne komunikacijske zveze SWIFT z vzpostavitvojo lastnega sistem za hitrejša plačila FPS. Vendar pa, dodaja Mrak, "če imaš svojo medbančno komunikacijsko zvezo, ki je nihče drug ne uporablja, potem ti takšna infrastruktura nič ne pomaga pri izvrševanju plačil na mednarodni ravni".

Mrak nadaljuje, da imajo tovrstne mreže tudi Kitajci, zato ne dvomi, "da bo prišlo na tem področju do povezave med Kitajsko in Rusijo. In to bo verjetno tudi način, s katerim bo Rusija skušala preživeti sankcije Zahoda, ki so že bile in ki še bodo uvedene."

Nastanek dveh svetovnih gospodarskih blokov?

Kot navaja The Economist, bo dolgoročni učinek trenutnih razmer predvsem poglabljanje delitve sveta na dva gospodarska bloka, v katerem se bo Rusija prisiljena še bolj povezati z Vzhodom in trgovinsko-finančnimi transakcijami s Kitajsko. Na Zahodu pa se bo vse več podjetij in politikov začelo spraševati, ali je pri trgovanju vendarle ključno načelo globalizacije – da se trguje z vsemi, in ne le z geopolitičnimi zavezniki.

Bogomil Ferfila pravi, da je tovrstna nova ureditev gospodarskega delovanja sveta "tvegana igra" in da se bo Zahod, na čelu z ZDA, popolnoma izločil od preostalega sveta, od Afrike od Azije, Južne Amerike.

"ZDA pa spet nimajo toliko prijateljev po svetu. ZDA nimajo Nata v Aziji, tam imajo dvostranske sporazume. Na prste ene roke lahko našteješ trdne zaveznice ZDA. To so Japonska, Južna Koreja in Avstralija. Pa bom omenil dve državi, za kateri praktično komaj vemo, da obstajata. To sta Pakistan in Bangladeš. Število prebivalcev teh dveh držav je enako številu prebivalcev vsega zahodnega sveta. Če bi Kitajska in Rusija trgovali samo z državami, kot sta omenjeni – ki sta ekonomsko manj razviti, povpraševanje pa je mnogo nižje od Zahoda – je to vendarle neki substitut."

Ravno v torek je pakistanski premier Imran Khan ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ponudil izvoz dveh milijonov ton pšenice in nakup ruskega zemeljskega plina ...