Azijski vlagatelji so ta teden precej agresivno prodajali 10-letne nemške obveznice, čeprav veljajo za varen pristan v razburkanem oceanu finančnih viharjev. Donos, ki se giblje v nasprotni smeri kot cena, je porasel na 1,89 odstotka. S tem se je znižal pribitek, ki ga zahtevajo kupci francoskih obveznic. Ta teden je pribitek znašal že rekordnih 200 bazičnih točk (oziroma dve odstotni točki), v petek pa se znižal na 165 točk.

Težki časi za izdajatelje obveznic
Najhujši udarec je pretekli teden doživela Španija, ki se pripravlja na nedeljske volitve. Čeprav je na dražbi 10-letnih obveznic privolila v 6,975-odstotno letno obrestno mero, ni zbrala želenih štirih milijard evrov, ampak 3,5 milijarde. Uradni Madrid je znižal napoved gospodarske rasti z 1,3 na 0,8 odstotka. Država se spopada z 20-odstotno brezposelnostjo, na srečo pa je njena zadolženost še precej zmerna, saj znaša javni dolg 61 odstotkov BDP-ja. To je krepko manj od največjih bolnikov, Grčije (145 odstotkov) in Italije (118), navsezadnje tudi manj od Nemčije, kjer znaša javni dolg 83 odstotkov BDP-ja.

Dow Jones v petih dneh izgubil 2,9 odstotka
Pretekli teden je newyorški delniški barometer Dow Jones izgubil 2,9 odstotka. Največje izgube so utrpele finančne delnice. Agencija Fitch je opozorila na izpostavljenost ameriških bank do evropske krize. V petek se je padanje Dow Jonesa ustavilo, potem ko so se donosi italijanskih in španskih obveznic nekoliko znižali. Zahvala gre predvsem Evropski centralni banki, ki je spet pogumneje kupovala omenjene obveznice.

Bo ECB posodil sredstva IMF-u?
Številni menijo, da je le Evropska centralna banka sposobna preprečiti nadaljnje širjenje krize, zato jo pozivajo, naj "strelja z vsemi topovi" in tako rekoč neomejeno odkupuje obveznice. Medtem so se pojavile špekulacije, da utegne osrednja evropska finančna ustanova posoditi denar Mednarodnemu denarnemu skladu, ki bi potem lahko reševal tudi večje države. V skladu EFSF je namreč premalo denarja za reševanje države s 1.900 milijardami javnega dolga, kot je na primer Italija.

Američanom se ni treba bati recesije
V torek bodo znani preliminarni podatki o rasti ameriškega bruto domačega proizvoda v tretjem četrtletju. Največje gospodarstvo na svetu se kar dobro drži, kar kaže tudi rast indeksa vodilnih gospodarskih kazalcev organizacije Conference Board. Oktobra je njegova vrednost porasla za 0,9 odstotka. Mesec prej je indeks pridobil le 0,1 odstotka. Kaže, da bo vsaj na začetku leta 2012 ameriško gospodarstvo še raslo in da za zdaj ne grozi recesija. Po napovedih sodeč, bo v zadnjem letošnjem četrtletju rast BDP-ja celo najvišja v zadnjem letu in pol. Ekonomisti pri JPMorganu menijo, da bo BDP porasel za tri odstotke.

Desetodstotni tedenski padec Nove KBM
Indeks SBI TOP (631 točk) je v zadnjih petih dneh pridobil skoraj dva odstotka. Najvišja rast je uspela delnicam Mercatorja, katerih tečaj se je povzpel za 5,78 odstotka, na 182 evrov. Sledile so delnice Petrola (+3,16 %), Telekoma (+0,81 %) in Krke (+0,19 %). Novomeško podjetje je napovedalo, da bo do 30. junija 2012 izvedlo vzporedno kotacijo delnic na varšavski borzi. Pocenile so se delnice Nove Kreditne banke Maribor (-9,59 %) in Gorenja (-4,11 %). Velenjski izvoznik je imel v prvih devetih mesecih 7,8 milijona evrov dobička, kar je 53,6 odstotka manj kot leto prej. Intereuropine delnice so padle kar za 23 odstotkov.