Opozorili so na padanje samooskrbe z živili in višanje davkov.

Dejstvo je, da je v zadnjih štirih letih gospodarstvo doživelo veliko velikih pretresov, od pandemije covida-19 in težav v dobavnih verigah do izbruha vojne v Ukrajini, je spomnil nekdanji gospodarski minister in predsednik odbora za gospodarstvo pri strateškem svetu SDS-a Zdravko Počivalšek.

Naloga vlade, politike, strokovne javnosti in predstavnikov gospodarstva bi zdaj morala biti, da se ustvarijo stabilni, predvidljivi in za gospodarstvo ugodni pogoji. "Vzpostaviti je treba sistem, ki bo omogočal, da bomo na strese odgovorili hitro, učinkovito, da bomo začeli obravnavati prave in specifične potrebe gospodarstva," je dejal Počivalšek.

Ob tem je opozoril, da se na eni strani ne sme zatirati gospodarstva z dodatnimi davki, ko so stresi na trgu, na drugi strani pa ni potrebe, da bi mu dodatno pomagali, ko so razmere dobre.

Temeljni izziv gospodarstva je za Počivalška dvig produktivnosti. Za ohranitev obstoječega standarda bi bila, tudi glede na demografske kazalnike, po Počivalškovem mnenju potrebna stopnja rasti produktivnosti več kot devet odstotkov na leto.

Za spopad z izzivi gospodarstva bi bilo po besedah večkratnega gospodarskega ministra treba iti v smeri debirokratizacije. Na to je opozoril tudi davčni strokovnjak in nekdanji direktor Finančne uprave RS Ivan Simič.

Simič je ob tem pesimistično ocenil, da ni veliko možnosti, da bi se kaj zgodilo na področju debirokratizacije. Trenutna vlada v dveh letih ni ničesar naredila na tem področju, premalo pa je tudi opozoril gospodarstva, je opozoril. "Ljudje se bojijo, če se bodo izpostavili, bodo imeli težave, saj se bodo spravili nanje, dobili bodo kazni in tako naprej," je dejal Simič.

Da se gospodarstva premalo sliši, je dejal tudi nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. Strinjal se je tudi z ugotovitvijo, da je treba dvigniti produktivnost.

Odgovor na to, kdaj bomo lahko s plačami financirali še zdravstvo in šolstvo ter tako naprej, bomo po prepričanju Šušteršiča imeli takrat, ko bo produktivnost dovolj visoka za vse to.

S številnimi izzivi se zadnjih nekaj let spopada tudi živilskopredelovalna industrija. Predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec je ob tem pojasnil, da imamo v Sloveniji nekatere segmente, ki so dovolj samooskrbni. Ga pa bolj skrbi to, da samooskrba pada, kar sam pripisuje predvsem nespametni in nekonsistentni kmetijski politiki.

Živilskopredelovalni industriji je škodo povzročil tudi popis cen košarice osnovnih živil. V industriji so se več let trudili, da so pozornost s cen preusmerili na poreklo živil, z uvedbo košarice pa se je pozornost znova preusmerila v cene, posledično se je povečal dampinški uvoz, je poudaril Krivec.

Poleg prehranske samooskrbe se Slovenija spopada tudi z izzivi glede energetske samooskrbe. Kot je opozoril predsednik uprave Elesa Aleksander Mervar, ima Slovenija veliko težave s tem, da navidezna situacija deluje lepša, kot je dejanska.

"V tem trenutku se v Sloveniji ne gradi niti ena večja investicija v proizvodnjo elektrike, vse je osredotočeno na razpršene obnovljive proizvodne vire," je dejal. Ob tem je poudaril, da trenutno na svetu ni države in tehnologije, ki omogoča delovanje elektroenergetskega sistema izključno na obnovljivih virih energije.