NLB je že več let žgoča točka slovenske politike. Foto: MMC RTV SLO
NLB je že več let žgoča točka slovenske politike. Foto: MMC RTV SLO
Še pol meseca časa za dokapitalizacijo NLB-ja

Poslanci bodo odločali o zakonski podlagi za to, da bi NLB lahko dokapitalizirali z novim finančnim instrumentom, z obveznicami. Agencija razkriva podrobnosti o obsegu, cenah in ob predpostavki, da bo belgijski KBC edini vlagatelj, ugotavlja, da bo banka spolzela v večinske roke Belgijcev.
Da mora NLB imeti več kakovostnega kapitala, ji je naložil evropski bančni regulator. Nekdanja ekipa Franca Križaniča je mencala več kot leto, a tujega vlagatelja niso našli. Janez Šušteršič je ob prevzemu finančnega resorja napovedal enak cilj.
Zgolj začasna rešitev?
Zdaj je na voljo še pol meseca, da ulovijo rok za povečanje kapitala. Tudi Šušteršičevim se še ni uspelo dogovoriti z EBRD-jem ali KBC-jem, da bi neposredno vložili denar. Poudarjajo: začasno bo to zagato rešila izdaja posebnih obveznic, lastniki banke bi jih lahko kupili, specifika teh obveznic je, da jih lahko preoblikujejo v kapital, ko najkakovostnejši kapitalski kazalec pade na sedem odstotkov.
V NLB-ju so ocenili, gre za dobro začasno rešitev, ki bo ugodila evropskemu regulatorju, da dosežejo devet odstotkov najboljšega kapitala.

Vik in krik je nastal, ko so zakon, ki to omogoča, dobili na mizo poslanci odbora za finance - ker jim ni bilo pojasnjeno nič o zneskih, cenah, sodelujočih. Kakšne bodo posledice za državne finance, so spraševali tudi koalicijski poslanci.

Opozicija je povlekla sklepe: vlada bo KBC-ju, ki je ob vstopu v NLB pred desetletjem imel željo postati večinski lastnik, tega zdaj pod mizo prodala. Podobno sklepajo zdaj še v upravi AUKN-ja.
Svarila o poslabšanju položaja slovenskih podjetij
Najprej, banka bo izdala obveznice v višini 380 milijonov evrov, izdali pa bodo tudi nove delnice za 130 milijonov po ceni le 68 evrov.

In svarilo: Če vloži v delnice in kupi obveznice le KBC, kot je neuradno slišati, in bi zaradi porasta slabih naložb v banki morali za delnice zamenjati vse obveznice, bi lahko delež KBC-ja z zdajšnjih 25 skočil na 55 odstotkov, delež države bi padel na 35 odstotkov.
V tem primeru bi se zgodil tihi prevzem brez prevzemne premije. Slabo za naša podjetja. Razvrednotenje premoženja, pišejo upravljavci premoženja. In še, če poslanci pooblastijo vlado, da v prihodnje mimo njih odloča o banki brez strategije države, bo vse v najboljšem primeru le igra na srečo.
Za Odmeve Lidija Pak

Še pol meseca časa za dokapitalizacijo NLB-ja