Mala davčna reforma predvideva spremembe dohodnine in davka od dobička podjetij. Foto: Reuters
Mala davčna reforma predvideva spremembe dohodnine in davka od dobička podjetij. Foto: Reuters

Finančno ministrstvo je prejelo dosti pripomb, več k spremembam dohodnine kot k davku od dobička podjetij. V Zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS) predlagajo še nekoliko višjo mejo letnega zaslužka, pri katerem je posameznik upravičen do najvišje splošne olajšave. Tako prejemniki minimalne plače z dodatki za nočno, praznično delo ne bodo na slabšem.

"Po sedanjem sistemu bi lahko bili prizadeti, ker je davčni mlin neusmiljen. Zahtevamo, da se prag še nekoliko dvigne," poudarja predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj meni, da je predlagana dohodninska lestvica samo navidezno ugodna, saj ne bo pomembneje razbremenila srednjega razreda. "Če učitelj simbolizira srednji razred in je njegova plača v povprečju 1200 evrov neto, te olajšava ne zavzame," opozarja.

Nasprotovanje gospodarstva
Zveza društev upokojencev predlaga ponovno obuditev tako imenovane seniorske olajšave, ki so jo zaradi varčevanja odpravili pred tremi leti. Na drugi strani pa ostro nasprotujejo zvišanju stopnje davka od dobička na 19 odstotkov v trgovinski in obrtni zbornici. "V celoti zavračamo zakon, ker delodajalcu prinaša samo obremenitve," pravi predsednik zbornice Branko Meh.

Na GZS-ju predlagajo resnejšo reformo, zato računajo na parlamentarno razpravo. "Vemo, da del političnih strank v parlamentu podpira resnejše spremembe, in želim si, da bi v parlamentu prevladal razum," pojasnjuje generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič.

Mala davčna reforma je tako rekoč otrok prejšnjega finančnega ministra Dušana Mramorja, zato je zdaj poglavitno vprašanje, ali bo tudi začasna ministrica vztrajala pri spremembah, ki sprožajo tako različne odzive.