Lagarde je zagotovila, da so banke v evrskem območju v bistveno boljšem položaju kot v letu 2008. Foto: Reuters
Lagarde je zagotovila, da so banke v evrskem območju v bistveno boljšem položaju kot v letu 2008. Foto: Reuters

Evropska centralna banka (ECB) nadaljuje pot zaostrovanja denarne politike, saj je svet ECB-ja kljub zadnjim pretresom na finančnih trgih glavne obrestne mere v evrskem območju dvignil šestič zapored, in sicer za 0,5 odstotne točke.

Od julija lani je svet osrednje evrske denarne ustanove obrestne mere skupno zvišal za 3,5 odstotne točke, kar je rekordna dinamika v zgodovini območja skupne valute.

Predsednica ECB-ja Lagarde je novinarjem po seji povedala, da današnja odločitev o dvigu obrestnih mer ni bila sprejeta enoglasno. Trije oziroma štirje člani sveta so po njenih besedah izrazili nestrinjanje, saj da bi potrebovali več časa za preučitev trenutnih razmer.

A Francozinja je ob zadnjih napetostih v bančnem sistemu, ki so se v Evropo preselile iz ZDA, dejala, da ni kompromisov med finančno in cenovno stabilnostjo. "Storili smo, kar smo nameravali," je bila jasna in to argumentirala z besedami, da bo inflacija po napovedih predolgo ostala močno nad dvoodstotnim srednjeročnim ciljem.

Po njenih besedah je pred svetom ECB-ja še del poti pri zviševanju obrestnih mer v odzivu na inflacijo. Je pa priznala, da "v tem trenutku nadaljnje poti denarne politike ni mogoče natančno opredeliti". "Odločitve bodo odvisne od podatkov," je dodala.

Najvišje po letu 2008

Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja je tako s 3,5 odstotka najvišja po oktobru 2008, ko se je začelo vztrajno zniževanje cene denarja v odzivu na izbruh svetovne finančne krize.

Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila je pri 3,75 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita oziroma depozitna obrestna mera, ki je bila dolgo v negativnem območju, pa pri 3,0 odstotka.

Je pa svet ECB-ja, ki je na zadnjih zasedanjih jasno napovedoval dodatna zvišanja obrestne mere, čemur so nato sledile tudi izjave vodilnih centralnih bančnikov, posegel v smernice nadaljnjega zaostrovanja denarne politike.

Osrednji organ denarne politike v evrskem območju ostaja odločen, da zagotovi čimprejšnjo vrnitev inflacije na ciljno dvoodstotno raven v srednjeročnem obdobju. A namesto izrecne napovedi dodatnega zvišanja je po novem navedel, da je "ob povišani ravni negotovosti pomen podatkovno podprtega pristopa sveta ECB-ja k sprejemanju sklepov o glavnih obrestnih merah še večji, saj bodo sklepi odvisni od ocene inflacijskih obetov v okviru najnovejših ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti prenosa denarne politike".

Nekateri analitiki so takšno omilitev napovedi dodatnih zvišanj napovedovali, še posebej po zadnjih pretresih v bančnem sistemu, ki so v Evropo pljusknili iz ZDA in se ta teden pokazali tudi na finančnih trgih. Težave nekaterih bank so v delu tudi posledica zaostrovanja denarne politike v razvitih državah.

Svet ECB-ja napoveduje, da bo vse nadaljnje korake temeljil na tekočih makroekonomskih podatkih. Foto: Reuters
Svet ECB-ja napoveduje, da bo vse nadaljnje korake temeljil na tekočih makroekonomskih podatkih. Foto: Reuters

"Bančni sektor je odporen"

Svet ECB-ja je zapisal, da natančno spremlja sedanje tržne napetosti in da se je pripravljen odzvati, kot bo treba, da ohrani cenovno stabilnost in finančno stabilnost v evrskem območju. "Bančni sektor v evrskem območju je odporen z močno kapitalsko in likvidnostno pozicijo," pri tem zagotavljajo v svetu. Ob tem navajajo, da je nabor orodij denarne politike ECB-ja dovolj obsežen, da zagotovi likvidnostno podporo finančnemu sistemu ter ohrani nemoten prenos denarne politike v bančni sistem in gospodarstvo.

ECB se je danes seznanil tudi z najnovejšimi napovedmi glede gospodarske rasti in inflacije. Te so povečini nekoliko ugodnejše.
Analitiki osrednje evrske denarne ustanove zdaj pričakujejo, da bo inflacija letos v povprečju znašala 5,3 odstotka, medtem ko so v zadnjih napovedih decembra lani napovedovali inflacijo v višini 6,3 odstotka. V 2024 naj bi padla na 2,9 odstotka (decembra so napovedovali 3,4 odstotka), v 2025 pa naj bi dodatno nazadovala na 2,1 odstotka (decembrska napoved je bila pri 2,3 odstotka).

Za rast BDP-ja medtem strokovnjaki zdaj pričakujejo, da bo letos dosegla 1,0 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke več od decembrske napovedi. V 2024 naj bi se nato okrepila na 1,6 odstotka in tam ostala tudi v 2025. Decembra je bila napoved za 2024 pri 1,9 odstotka, za 2025 pa pri 1,8 odstotka. Slabša napoved je po navedbah sveta posledica pričakovanih učinkov zaostrovanja denarne politike.

Pri umikanju spodbud denarne politike z vidika odkupovanja vrednostnih papirjev svet ECB-ja ostaja pri približno enakih napovedih. Zmanjševanje portfelja v okviru rednega programa odkupovanja vrednostnih papirjev, ki se je začelo z marcem, po navedbah sveta poteka postopno in predvidljivo. Svet ostaja pri dinamiki, da bo zmanjšanje do konca junija v povprečju znašalo 15 milijard evrov na mesec, sčasoma pa bo določena tudi dinamika v obdobju zatem.

Pri posebnem programu PEPP, sprejetem v času pandemije covida-19, pa svet ECB-ja ostaja pri napovedi, da nameravajo centralne banke območja z evrom glavnico zapadlih vrednostnih papirjev znova investirati vsaj do konca leta 2024, postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa pa bo teklo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Pred nami nova negotovost

ECB je sicer danes objavil najnovejše napovedi glede inflacije in gospodarske rasti. Pričakovanja glede inflacije so nekoliko ugodnejša, pri rasti BDP-ja pa je za letos napovedana višja rast, za prihodnji dve leti pa predvsem zaradi negativnih učinkov zaostrovanja denarne politike nekoliko nižja. Je pa Lagarde opozorila, da so bile napovedi pripravljene še pred zadnjimi pretresi na finančnih trgih, ki vnašajo v napovedi novo negotovost.

Predsednica ECB-ja je opozorila, da je zadnje umirjanje skupne izmerjene inflacije predvsem posledica popuščanja pritiskov na strani cen energije, medtem ko se prehranska inflacija še naprej krepi, visoka pa ostaja tudi osnovna inflacija, torej tista brez cen energije in hrane. To kaže, da inflacijski pritiski prodirajo v vse segmente gospodarstva, spodbujajo jih plačni pritiski in pa to, da podjetjem kljub inflaciji uspe ohranjati visoko dobičkononost.

Ob tem Lagarde evrske države spet pozvala, naj ob popuščanju energetske draginje nemudoma in usklajeno začnejo umikati državno podporo gospodinjstvom in prebivalstvu, saj se bodo v nasprotnem primeru srednjeročni cenovni pritiski krepili, to pa bo terjalo odločnejše zaostrovanje denarne politike.

Pri gospodarski rasti pa medtem po njenih besedah kljub pričakovani okrepitvi gospodarske dejavnosti v preostanku tega leta prevladujejo tveganja, da bo rast nižja od napovedi. Eden od morebitnih vzrokov za nižjo rast je tudi daljše vztrajanje napetosti na finančnih trgih.

Glede teh je Lagarde ponovila, da je bančni sektor v evrskem območju odporen z močnim kapitalskim in likvidnostnim položajem. Dodala je, da je zaradi vseh sprememb v zadnjih letih v povsem drugačni kondiciji kot leta 2008.

Vseeno pa se je ECB pripravljen odzvati, kot bo treba, da ohrani cenovno in finančno stabilnost v evrskem območju, za to ima po besedah Francozinje tudi ustrezna orodja. Spomnila je, da je v preteklosti ECB že pokazal ustvarjalnost pri odzivu na likvidnostne težave bank, ki pa jih trenutno ne vidijo.