Novinar je v članku z naslovom »Gramoznica, iz katere se skuša izkopati večmilijonsko državno nadomestilo«, objavljenem na portalu MMC RTV SLO, zapisal več netočnih in zavajajočih navedb, zato z namenom seznanitve javnosti s točnimi informacijami podajamo prikaz nasprotnih dejstev.

HE Brežice. Foto: BoBo

Avtor zapisa že v naslovu, nato pa tudi na nadaljevanju teksta, bralca napelje na misel, da želi družba Kostak neupravičeno obogateti na račun večmilijonskega državnega nadomestila, ki da ga želi »pospraviti v žep« s prodajo zemljišča gramoznice. Gre za žaljivo, netočno in za družbo Kostak škodljivo namigovanje.

Pojasnjujemo, da je lastnik omenjenega zemljišča družba HPG Brežice (v lasti družbe Kostak), njena lastninska pravica na zemljišču ni v ničemer povezana s koncesijo za črpanje gramoza in tudi ne bi prenehala z morebitnim iztekom koncesijske pogodbe.

Koncesijsko pogodbo je družba Kostak z ministrstvom sklenila 3. februarja 2015, na osnovi vloge za podaljšanje pa je Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) v skladu z veljavno zakonodajo podaljšalo koncesijsko razmerje do 3. februarja 2023. Če bi ministrstvo z namenom zagotovitve protipravne koristi nekomu tretjemu ravnalo drugače, bi tvegalo odškodninski zahtevek. Pritiski na odločevalce, v smislu preučevanja legalnosti podeljene koncesijske pravice, skupaj s pozivi po razlastitvi zaradi domnevnega neizkoriščanja rudarske pravice, ki smo jim priča v zadnjem času, so neupravičeni in po našem prepričanju na meji kaznivih dejanj, zato ob njih ne moremo molčati.

Netočne so v članku novinarjeve navedbe glede dozdajšnjih poskusov prodaje zemljišča.

Pojasnjujemo, da predmetnega zemljišča nikoli nismo prodajali. Vse dozdajšnje iniciative za odkup so prišle s strani investitorjev v izgradnjo HE Brežice, družb Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) in Infra.

Že 2016 sta vodilna predstavnika družb HESS in Infra tudi s hudimi pritiski zahtevala, naj Kostak na območju gramoznice zgradi nadomestne habitate in jih kot vodno površino prepusti v upravljanje Republiki Sloveniji.

Pojasnjujemo, da so bila omenjena zemljišča že 1989 leta opredeljena kot prostor za izkoriščanje mineralnih surovin. Z DPN za HE Brežice se to ni spremenilo, je pa predvideno, da se po izčrpanju dovoljenih količin gramoza tu vzpostavijo nadomestni habitati. Poudariti moramo, da noben predpis obveznosti vzpostavitve nadomestnih habitatov ne nalaga družbama HPG in Kostak, je pa vzpostavitev nadomestnih habitatov pogoj za to, da investitorja v izgradnjo HE Brežice pridobita polno obratovalno dovoljenje. To pojasnjuje prizadevanja družb Infra in HESS za brezplačno ali vsaj čim cenejšo pridobitev omenjenih zemljišč. Družba HESS je koncesionar za izkoriščanje energetskega potenciala na spodnji Savi, hkrati pa tudi gospodarska družba, ki ustvarja dobiček (prav tako, kot to počneta Kostak in HPG).

Ko novinar omenja stroške iz naslova državnega vložka v infrastrukturo HE Brežice, kaže sicer raziskati, zakaj se je strošek ureditve nadomestnih habitatov (NH1, NH2 in NH5) v »Programu izvedbe vodne, državne in lokalne infrastrukture …« znižal iz 6.395.766 EUR
na 639.577 EUR. Sprašujemo se, zakaj je nekdo ovrednoteno investicijo v točki 9.5.2. zmanjšal? Je morda napačno ocenil stanje in želi z zdajšnjimi pritiski opravičiti svojo napako?

Primernost ponujene odkupne cene
Novinar v članku problematizira ceno, ki jo je Infra v preteklosti ponudila družbama HPG in Kostak za odkup gramoznice.

Gre za zemljišče, v prostorskih aktih opredeljeno kot stavbno zemljišče za izkoriščanje mineralnih surovin. Zemljišče je v lasti in izkoriščanju skupine Kostak. Zemljišče ima svojo vrednost v poslovnih knjigah in je pogoj za bodoče profitno izkoriščanje in izvajanje rudarske dejavnosti. Če kdo želi uporabljati to zemljišče, ga pač mora kupiti. Če nekdo želi z zakonsko spremembo in ustreznim aktom omejiti uporabo zemljišča, mora za to plačati ustrezno odškodnino, najsibo to država ali kdorkoli drug. Na tem pridobivalnem prostoru je ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev še vedno mogoče pridobiti koncesijo, zato je bilo to tudi upoštevano pri cenitvi.

Kostak nikoli ni zahteval odškodnine za izgubo rudarske pravice, sta pa Kostak in HPG v primeru odprodaje zemljišča terjala kupnino za prenos lastništva in nadomestilo za opustitev dejavnosti ter posledično izgubo prihodkov.

Družba Infra je na podlagi cenitve, ki jo je opravil sodno zapriseženi cenilec, za 16 ha stavbnega zemljišča ponudila 2,8 mio EUR, kar predstavlja ceno 17,7 EUR/m2 za stavbno zemljišče za izkoriščanje mineralnih surovin in v nobenem primeru ne predstavlja izjemno visoke ali previsoke cene. Družbi Kostak in HPG sta se s tem predlogom strinjali, upoštevaje vse okoliščine (prenos lastništva, ocenjeno vrednost zalog, prenehanje dejavnosti črpanja gramoza, zmanjšanje števila zaposlenih, upad prihodkov, po drugi strani pa skrb za naravo, poplavno varnost …).

Zakaj do podpisa že dogovorjene pogodbe o prenosu lastništva in rudarske koncesije ni prišlo, na tem mestu ne želimo ugibati, poudarjamo pa, da plačilo morebitne odškodnine zakon nalaga investitorjema v HE Brežice in ne Ministrstvu za infrastrukturo. Navedbe, da bi odškodnino Kostaku in HPG-ju morala plačati Republika Slovenija, so v tem smislu navadna manipulacija.

Odgovornost investitorjev in dokončno obratovalno dovoljenje
O vlogi in odgovornosti nadzornega sveta Infre, ki naj bi, po navedbah novinarja, »prižgal rdečo luč« ne želimo soditi. Iz podatkov, ki so nam dostopni, je eden od nadzornikov na omenjeni seji pogodbo brez utemeljitve postavil v slabo luč, celo na nivo korupcije. Ali je šlo v ozadju za prevlado med centri moči ne vemo, kot tudi ne, če je šlo pri zadevi za zasebne interese. Ker smo želeli preveriti utemeljenost naših stališč glede naših obveznosti in izvedbe določenih ukrepov iz Uredbe o DPN za območje HE Brežice, smo naročili proučitev dejanskega pravnega stanje pri DSJU. Pravno mnenje dr. Rajka Pirnata in dr. Senka Pličanića je potrdilo naša predhodna stališča in zlonamernost navedb pri obravnavi pogodbe na seji nadzornikov. Kateri od nadzornikov je strokovnjak na rudarskem področju in je »vedel«, da Kostak naj ne bi izpolnjeval določil iz rudarskega projekta, ne vemo. Želimo pa izvedeti, kdo je zlonamerno prijavil našo družbo inšpekcijskim službam. Inšpekcijski nadzor je v zapisniku potrdil zakonitost izvajanja. Nadzorni svet Infre je zavrnil soglasje za sklenitev zadevnega pravnega posla in tako posredno prevzel odgovornost za vse nadaljnje posledice.

Znova poudarjamo, da smo za podaljšanje koncesije zaprosili in nam je bila s strani MZI tudi odobrena, šele po tem, ko je vodstvo Infre odstopilo od ponudbe za odkup zemljišča.

Kdo je odgovoren za poplavno varnost, smo jasno izpostavili v odgovoru na te očitke na naši spletni strani.

Neodvisno od trajanja koncesijske pogodbe in črpanja gramoza ostaja obveznost investitorjev iz DPN-ja, in sicer da to zemljišče odkupita in predata v upravljanje ARSO oz. Direkciji za vode.
Dejstvo je, in verjamemo, da se tega zavedata tudi investitorja v HE Brežice, da poseg, kakršen je trajna poplavitev določenih zemljišč in njihova namenitev za nadomestne habitate ter retencijske površine, onemogoča kakršnokoli drugo normalno rabo zemljišč, zato dolgoročna ohranitev lastninske pravice na teh zemljiščih ni možna. Investitorja bosta na njih (kot sta že na drugih zasedenih površinah HE Brežice) morala pridobiti lastninsko pravico za izvedbo potrebnih ureditev infrastrukture okoli HE Brežice, vendar družbi HPG in Kostak doslej nista prejeli nove ponudbe za odkup zemljišča, sta se pa o vsakem poštenem in pravičnem predlogu pripravljeni pogovarjati.

Žal nam je, da se niti novinar niti uredništvo portala MMC pred objavo članka nista obrnila na našo družbo, niti nista preverila pravilnost navedenih podatkov.

Naj zaključimo, da niti Kostak niti družba HPG nimata v zvezi z omenjenim območjem nobenih zahtev do investitorjev. Črpanje gramoza bomo nadaljevali do dokončnega izčrpanja dovoljene količine mineralne surovine. Po dokončni izkoriščenosti in črpanju gramoza pa še vedno ostaja obveznost investitorjev, da ta prostor odkupita, takrat samo kot vodno površino brez kakršnega koli nadomestila.

Krško, 5. 3. 2019