Če bi bila predlagana pogodba odobrena, bi se poraba državnih sredstev za odkupovanje zemljišč okoli HE Brežice na en mah podvojila. Foto: BoBo

"Voda je zlato 21. stoletja," je septembra 2017 ob uradnem odprtju hidroelektrarne (HE) Brežice dejal takratni premier. Kot kaže, pa so zlata vredni tudi nekateri posli, ki se sklepajo v okviru gradnje infrastrukture okoli brežiške hidroelektrarne. Tako je vsaj v primeru zemljišča na območju gramoznice Stari Grad v občini Krško, odkup katerega bi glede na cenitev sodno zapriseženega cenilca Slovenijo lahko stal 3 milijone evrov oziroma več kot vsi odkupi zemljišč v okviru gradnje infrastrukture okoli HE Brežice skupaj. Gre za zemljišče, ki glede na uredbo o državnem prostorskem načrtu niti ni nujno potrebno za polno obratovanje HE Brežice, poleg tega pa je bilo v oceno njegove vrednosti vključeno višje nadomestilo za škodo, kot bi ga glede na izdano koncesijsko pogodbo bila dolžna izplačati Republika Slovenija. Potem ko je prvi predlog pogodbe Ministrstvo za okolje in prostor pred letom in pol označilo za neustrezen in zavrnjen, se zdaj z nekoliko prilagojeno utemeljitvijo obeta nov poskus odkupa zemljišča.

Prvi poskus odkupa zemljišča Stari Grad 4 v občini Krško, na katerem je bila predvidena ureditev infrastrukture okoli HE Brežice, se je zgodil že v letu 2017. Takrat je javno podjetje Infra s pomočjo cenilca presodilo, da je za zemljišče in odškodnino upravičeno odšteti več kot 3 milijone evrov državnih sredstev. Odkupnino v višini 430 tisoč evrov bi po predlogu pogodbe prejela družba Hortikultura plantaže in gradnje Brežice, ki ima zemljišče v lasti, nadomestilo za škodo v višini 2,6 milijona evrov pa bi v žep pospravilo komunalno in gradbeno podjetje Kostak, ki ima na zemljišču rudarsko pravico za izkop proda in gramoza. Koncesijska pravica za črpanje in prodajo mineralnih snovi bi se namreč v primeru odkupa prenesla na podjetje Infra, za kar bi morala država družbi Kostak izplačati odškodnino za škodo, ki bi nastala zaradi izgube rudarske pravice. Ministrstvo je zahtevek za plačilo iz državnih sredstev takrat zavrnilo, od predloga pogodbe pa se je po zavrnitvi distanciralo tudi samo podjetje Infra.

Trhli temelji napihnjene pogodbe
V oči je bodla že sama višina trimilijonskega predloga pogodbe, ki jo je leta 2017 na Ministrstvo za okolje in prostor poslala Infra. Javno podjetje, ki samostojno deluje v imenu države, je v letih 2016 in 2017 za odkupe zemljišč okoli verige HE na spodnji Savi namreč namenjalo znatno nižje zneske. Milijon je presegla le najvišja kupoprodajna pogodba, drugi najvišji odkup zemljišča je znašal 145 tisoč, tretji pa le dobrih 108 tisoč evrov. Kot je vidno iz seznama odkupljenih zemljišč in na njih vzpostavljenih služnosti je Infra od začetka leta 2016 do konca avgusta 2017 zanje skupno odštela dobrih 2,2 milijona evrov.

HE Brežice je četrta v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi. HE Boštanj, HE Arto/Blanca in HE Krško že obratujejo, gradnja HE Mokrice pa se bo začela letos. Foto: BoBo

Ob nenavadno visoki pogodbi, ki bi na en mah več kot podvojila državni vložek v infrastrukturo okoli HE Brežice, pa je bila še bolj vprašljiva podlaga, ki je takšno višino pogodbe upravičevala. V oceni vrednosti gramoznice Stari Grad 4 iz decembra 2016 je pri izračunu nadomestila sodno zapriseženi cenilec namreč vštel celotno vrednost mineralnih snovi v gramoznici, ki bi jo družba Kostak predvidoma izčrpala do leta 2033. In to kljub temu da je bila takrat v veljavi koncesija, ki bi se Kostaku iztekla 3. februarja 2019. Na Ministrstvu za infrastrukturo so nam takrat potrdili, da je bila koncesija podeljena z namenom, da se na tem območju izvede izkop za potrebe oblikovanja nadomestnih habitatov HE Brežice, kar pomeni, da je bilo že ob podelitvi koncesije jasno, da gre za projekt z omejenim časovnim trajanjem in da bo zemljišče prej ali slej najverjetneje odkupila Republika Slovenija.

V vrednost predloga kupoprodajne pogodbe za gramoznico je bil tako vračunan izpad dohodka za še dodatnih 14 let po tem, ko bi družbi Kostak pravice za rudarsko koriščenje zemljišča prenehale, kar je tudi razlog za nadomestilo v višini 2,6 milijona evrov, ki jo je Infra želela nameniti temu podjetju. Kljub dejstvu, da je iz povzetka cenitve jasno razvidno, da je bil z rokom izteka koncesijske pogodbe seznanjen tudi cenilec.

Rdečo luč prižgal tudi nadzorni svet
Poleg Ministrstva za okolje in prostor nad pogodbo ni bil navdušen niti nadzorni svet Infre, ki direktorju Vojku Sotošku ni dal soglasja za podpis predlagane prodajne pogodbe in prenos koncesijske pravice za izkoriščanje mineralnih snovi. Še več, svet je ob tem zahteval, da direktor iz predloga rebalansa poslovnega načrta za leto 2017 izvzame okoli 3 milijone evrov sredstev, namenjenih za odkup zemljišča in odškodnino za koncesionarja Kostak. Ob tem je svet direktorja pozval, naj nemudoma obvesti Ministrstvo za Infrastrukturo, saj naj Kostak sploh ne bi izpolnjeval rudarskega projekta. Nadzorni svet je, kot je jasno razvidno iz zapisnika 2. redne seje iz leta 2017, direktorju naložil tudi, naj v zvezi z zemljiščem nemudoma prične postopek razlastitve in vse druge aktivnosti, da se zagotovi poplavna varnost, ter ga pozval, naj spelje vse potrebne postopke prijave pristojnim inšpektorjem in Ministrstvu za okolje in prostor. Neizvajanje rudarske pravice je po zakonu tudi eden od razlogov za odstop od koncesijske pogodbe.

Ko smo o nenavadnem predlogu takrat povprašali pristojne v podjetju Infra, so nam odgovorili, da je v tem primeru "šlo za predlog pogodbe, ki pa ni bila podpisana. Kupoprodajna pogodba v tej zadevi tako ne obstaja, postopek v zvezi s to zadevo pa je ustavljen." Zemljišče, za katerega so bili pripravljeni plačati milijone, po njihovih navedbah niti ni nujno potrebno za polno obratovalno dovoljenje HE Brežice, saj naj bi bili pogoji za to to pri Infri zagotovljeni tudi brez odkupa omenjenega dela gramoznice.

Odkup gramoznice Stari Grad naj bi bil po najnovejših navedbah potreben za trajno rešitev poplavne varnosti Nuklearne elektrarne Krško. Foto: BoBo

Ob hidroelektrarni zdaj še nuklearka
Iz poročila o realizaciji izgradnje infrastrukture pri HE Brežice, ki ga je Infra januarja letos pripravila na poziv Ministrstva za okolje in prostor, je razvidno, da Infra še vedno ni dokončala infrastrukture okoli HE Brežice in da na odkup zemljišča v gramoznici Stari Grad pri javnem podjetju še niso pozabili. Novost je to, da se kot razlog za odkup zdaj omenja tudi trajna rešitev poplavne varnosti Nuklearne elektrarne Krško.

"Problem je izdana koncesija za črpanje mineralnih surovin do leta 2023," so ob tem v poročilu še zapisali pri Infri. Ne glede na celotno dogajanje, je bila aprila 2018 koncesijska pogodba na zemljišču Stari Grad 4 na Ministrstvu za infrastrukturo namreč podaljšana za dodatna štiri leta. Družbi Kostak, ki bi ji koncesija za črpanje mineralnih snovi potekla v začetku februarja, ima tako zdaj na zemljišču zagotovljene rudarske pravice do februarja 2023, za kar bo ponovno upravičena do odškodnine. Ko smo na ministrstvo naslovili vprašanje, zakaj je bila rudarska pravica na zemljišču podaljšana, so nam odgovorili, da so rudarsko pravico podaljšali na podlagi vloge gospodarske družbe skladno z določili zakona, ki ureja rudarstvo.

Infro smo vprašali o trenutnem dogajanju v zvezi z zemljiščem v gramoznici Stari Grad. Odgovorili so nam, da zemljišče ni bilo odkupljeno, saj so bili postopki odkupa ustavljeni leta 2017. Načrtov za odkup kljub navedbam iz poročila o realizaciji niso omenjali, na vprašanje, kako bo na vrednost zemljišča vplivalo podaljšanje koncesijske pogodbe, pa so odgovorili: "Naše ocene vrednosti zemljišč ne moremo podati, saj za vrednost zemljišč lahko poda oceno oz. vrednost le sodno zapriseženi cenilec."