Probanka, glede na lanski 2,24-odstotni tržni delež 12. banka v slovenskem bančnem prostoru, je lani oblikovala oslabitve in rezervacije v višini 60,6 milijona evrov, kar je za 64 odstotkov več kot v letu 2011, je na novinarski konferenci v Mariboru objavljene poslovne rezultate predstavil predsednik uprave Probanke Bogomir Kos.
Probanka je lani nadaljevala krčenje obsega poslovanja in s tem znižala tvegano aktivo in njej prilagojene kapitalske zahteve. Skupni obseg poslovanja banke je konec lanskega leta znašal 1,033 milijarde evrov in je bil nižji za 123 milijonov evrov oziroma za 11 odstotkov glede na konec leta 2011.

Za tretjino nižji prihodki
Prihodki Probanke so lani znašali 20 milijonov evrov in so bili za 33 odstotkov nižji kot v letu prej. Celotna skupina Probanka je lansko leto sklenila s čisto izgubo v višini 51,2 milijona evrov. Glede na to, da je bila lani neto izguba slovenskega bančnega sektorja 664 milijonov evrov, je po Kosovih besedah "v vsakem primeru izguba Probanke v 2012 večja od njenega tržnega deleža".

Cilj: Izboljšanje likvidnosti
Kos, ki je vodenje Probanke po upokojitvi Romane Pajenk prevzel 21. septembra lani, je med svojimi prvimi nalogami izpostavil izboljšanje likvidnosti banke. "To nam je v veliki meri uspelo in to je velik rezultat glede na situacijo, ki dandanes vlada, še posebej, če vemo, da so tuji trgi, ne samo za Probanko, ampak za vse slovenske banke, ki so v slovenski lasti, v celoti zaprti," je dejal Kos.

Kot nadaljevanje procesa pa je izpostavil rekapitalizacijo banke, v povezavi s katero so po njegovih besedah izredno pomemben korak naredili na ponedeljkovi skupščini, na kateri so delničarji potrdili dokapitalizacijo banke. V skladu s sklepom se bo osnovni kapital banke, ki znaša 17,925 milijona evrov, povečal za največ 50,075 milijona evrov, na največ 68 milijonov evrov. Emisijski znesek nove delnice znaša 4,20 evra.

Usmeritev v komercialno bančništvo
Glede na strategijo za prihodnje, po kateri želi Probanka postati "klasična komercialna banka", in ob predpostavki, da bo glede na sklep skupščine do 30. junija letos vplačanih za dobrih 35 milijonov evrov novih delnic, koliko je opredeljeno kot prag uspešnosti, in ob predpostavki, da so makroekonomske razmere na približno zdajšnji ravni, bi bil rezultat letošnjega poslovanja banke po Kosovih besedah "rahlo v plusu". Nato bi dobiček predvidoma rasel do med 14 in 15 milijoni evrov v letu 2016.

"Če to potegnemo skupaj, to kljub vsemu pomeni za finančni sektor en donos, ki opravičuje naložbo za tistega, ki bo prišel z denarjem v to hišo," je dejal Kos, ki podrobnejših informacij o morebitnih interesentih za dokapitalizacijo banke ni razkrival, dejal je le, da je interesa več zunaj EU-ja kot v EU-ju.

Če dokapitalizacija ne bo uspela, pa bo treba po Kosovih besedah obseg licence prilagoditi razpoložljivemu kapitalu, kar pomeni nadaljnje krčenje in drugačno obliko ustanove. "Jaz mislim, da je to zadnja in najslabša varianta. Verjamem, da se to ne bo zgodilo," je poudaril Kos.

Izpostavil je še, da obseg denarnih vlog fizičnih oseb ni padel in da se je "vrnilo zaupanje gospodarskega dela", kjer je sicer obseg depozitov nižji, kot je bil v preteklosti. Poudaril je še, da je banka sposobna ustvarjati pozitivni denarni tok bilance uspeha pred slabitvami.