Vlada si je reševanje vse slabše letalske povezljivosti Slovenije zastavila v dveh korakih – s pripravo Programa za večjo letalsko povezljivost Slovenije v letih 2023–2025 in nato iskanjem možnosti ustanovitve novega nacionalnega letalskega prevoznika. V središču programa za večjo letalsko povezljivost Slovenije bo razpis za subvencioniranje letalskih povezav. Te so razdeljene v tri kategorije.

Prednostni seznam desetih prog zajema Dunaj, Bruselj, København, Atene, Madrid, Amsterdam, Helsinke, Prago, Berlin in Skopje.

Če bodo sredstva po prvem krogu še na voljo, je pripravljen dopolnilni seznam sedmih prog. To so povezave z Rimom, Stockholmom, Oslom, Barcelono, Lizbono, Prištino in Parizom.

Če tudi po drugem krogu sredstva za subvencioniranje ne bodo v celoti izkoriščena, pa je po besedah ministrice pripravljen še dodatni seznam prog. "Ta zajema pravzaprav vse destinacije na ozemlju skupnega evropskega prostora. Poleg EU-ja so to še Norveška, Islandija in Balkan," je pojasnila.

Razpis za prvih deset destinacij bo predvidoma objavljen 24. marca

Zračna dostopnost Slovenije strmo pada že od leta 2019, ko je propadel domači letalski prevoznik Adria Airways. Drugi močen udarec je nato letalski povezljivosti Slovenije zadala tudi pandemija covida-19. Čeprav je ta prizadela praktično vse države po Evropi in svetu, podatki kažejo, da je okrevanje slovenskega letalskega prometa med najslabšimi v EU-ju, je na novinarski konferenci opozorila infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek.

Program, ki bo omilil razmere, sta pripravili ministrstvi za infrastrukturo in gospodarstvo, ministrica Alenka Bratušek in minister Matjaž Han pa sta ga že sopodpisala. Da bo javni razpis za subvencioniranje letalskih povezav objavljen, je potrebno še soglasje Evropske komisije. "Tudi z njimi smo v skoraj dnevnih stikih. Naša pričakovanja so, da bi soglasje dobili še v tem mesecu," je dejala Bratušek in napovedala, da pričakujejo, da bo prvi razpis objavljen 24. marca. Rok za prijavo bo predvidoma 30 dni.

"Verjamem, da se bodo letalske družbe prijavile in da bomo imeli potem malo boljšo letalsko povezljivost kot doslej," je dejal minister Han. Za subvencije je predvidenih 5,6 milijona evrov letno, skupno torej 16,8 milijona evrov, program pa predvideva subvencioniranje 50 odstotkov letaliških pristojbin za prevoznike na treh mednarodnih letališčih v Sloveniji – Brnik, Maribor in Portorož.

Sledil bo še program o možnosti vzpostavitve novega letalskega prevoznika

Han je na novinarski konferenci poudaril, da "gre za res pomembno temo, ki ima zelo multiplikativen učinek, kako se bo Slovenija gospodarsko odrezala". Kot je poudaril, brez dobrih letalskih povezav tudi gospodarstvo in turizem ne bosta v dobri kondiciji.

Sorodna novica Ljubljansko letališče z najmanj prometa od vseh evropskih prestolnic. Prehitela ga je celo Tuzla.

Ministrstvo za gospodarstvo je po njegovih besedah v zadnjih dveh letih prek dveh javnih razpisov podprlo 11 letalskih družb, ki so v Slovenijo opravile 2600 poletov in prepeljale 121 tisoč potnikov. "Seveda gre za začasen ukrep, poiskati moramo drugo rešitev in skupaj z ministrstvom za infrastrukturo bomo pripravili vladni program o možnosti vzpostavitve novega letalskega prevoznika. Nato se bomo na vladi odločili, kako naprej. Ampak tudi če se vlada odloči za to pot, bo kar nekaj časa trajalo, da se to vzpostavi. Zato je pomembno, da boljšo letalsko povezljivost omogočamo tudi prek programa," je povedal Han.

Tudi po pojasnilih ministrice Bratušek bodo na vladi o možnostih vzpostavitve novega letalskega prevoznika razpravljali, "ko bodo narejene poglobljene analize, ki se zdaj pripravljajo".

GZS: Podatki kažejo, da so pretekle državne subvencije učinkovale

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) novi program subvencioniranja letalskih povezav pozdravlja. Kot so sporočili, podpirajo vsakršno rešitev, ki bo zagotovila večjo povezljivost Slovenije s svetom, predvsem z destinacijami strateškega pomena.

"Podatki namreč kažejo, da so bile državne subvencije letalskim prevoznikom v letih 2021 in 2022 učinkovite. Zato smo si na GZS-ju vseskozi odločno prizadevali, da država podaljša ukrep subvencioniranja rednih poletov na ljubljansko letališče, dokler letalski promet ne bo popolnoma okreval," je poudaril direktor Združenja za promet pri GZS-ju Robert Sever.

V združenju menijo, da je glavni razlog za prepočasno okrevanje letalskega prometa v Sloveniji prav pomanjkanje letalskih povezav. "Eden od razlogov je seveda propad nacionalnega prevoznika Adria Airways, ki je šel v stečaj prav pred izbruhom epidemije covida-19. Nekdanji nacionalni prevoznik je namreč pokrival strateške destinacije, ki se z danes predstavljenim programom vračajo med direktne povezave z ljubljanskega letališča," so zapisali.

Ideji o ustanovitvi novega nacionalnega letalskega prevoznika zbornica v osnovi ne nasprotuje, vendar pričakuje, da bodo pristojni pripravili natančne izračune oziroma primerjavo med stroški subvencij ter stroški ustanovitve in delovanja nove letalske družbe.

TGZS želi večje frekvence letov

Program pozdravljajo tudi v Turistično gostinski zbornici Slovenije, kjer so navedli, da so vladi že večkrat predlagali podaljševanje ukrepa subvencioniranja letalskih linij, saj je letalska povezljivost eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na turistični obisk.

"Konec lanskega leta smo med člani izvedli anketo o najpomembnejših letalskih linijah, rezultati ankete pa se v veliki meri ujemajo s predstavljenimi leti, ki bodo deležni podpore. Želeli pa bi si tudi večje frekvence letov in njihovih kapacitet, zlasti na linijah z Londonom, Frankfurtom, Münchnom in Parizom," so zapisali.

Razpis za koncesionarja na mariborskem letališču podaljšan še za dva tedna

Ministrica Alenka Bratušek je ob predstavitvi programa za večjo letalsko povezljivost Slovenije povedala tudi, da je bil razpis za podelitev koncesije za izvajanje storitev obratovanja na mariborskem letališču, ki se s podaljšanim rokom izteka danes, podaljšan še za dva tedna, in sicer do 25. marca. Glede opozoril, da ima država za začasno upravljanje mariborskega letališča pogodbo z DRI-jem sklenjeno le do konca leta, kar bi bila lahko težava za sklenitev morebitnih letalskih povezav s štajersko prestolnico, je menila, da se da postopke uskladiti, saj je razpis za koncesionarja podaljšan do 25. marca, razpis za letalske povezave pa je predviden za le dan prej.

"Takrat bomo ugotovili, ali je interes tudi za mariborsko letališče, prepričana sem, da lahko najdemo odgovor tudi na to dilemo," je dodala Alenka Bratušek, ki je kot razlog za dodatno podaljšanje razpisnega roka navedla, da želijo morebitni ponudniki pred dokončno odločitvijo še nekaj dodatnih informacij. Ker si po njenem mnenju resnično želijo najti najboljšo rešitev za letališče, niso videli težav, da ne bi podaljšali roka. Za koliko potencialnih ponudnikov gre, ni povedala, češ da bo to jasno ob odpiranju ponudb.

Kot so ob objavi razpisa pojasnili na ministrstvu, je predmet koncesije, ki naj bi bila sklenjena za deset let, izvajanje storitev obratovanja mariborskega letališča v skladu z zakonom, ki ureja letalstvo, vključno z uporabo in rednim vzdrževanjem letališke infrastrukture. Medtem še vedno poteka tudi sprejemanje državnega prostorskega načrta, s katerim bi lahko prihodnjemu upravljavcu omogočili nadgradnjo letališke infrastrukture, a ministrica pravi, da ima letališče že danes praktično vse možnosti pristajanja in vzletanja vseh primerljivih letal z Brnikom, zato to ne bi smela biti omejitev za nobenega izmed prevoznikov.

Prav tako še niso končani sodni spori med državo in nekdanjim najemnikom letališča, družbo Aerodrom Maribor v lasti takratnih kitajskih investitorjev, ki so od najema odstopili, potem ko jim ni uspelo uresničiti napovedanih velikopoteznih načrtov. "Sem pa bila že v svojem prejšnjem mandatu ministrice presenečena, da nekdo, ki sam odpove najemno pogodbo, potem toži državo, ker ni več najemnik letališča," je še dodala.