Proračunski primanjkljaj je v večini posledica epidemije covida-19 in ukrepov za blažitev njenih posledic, so v najnovejšem pregledu javnofinančnih gibanj zapisali na ministrstvu za finance.

Letos je na primanjkljaj poleg rasti odhodkov, kjer so najbolj rasla sredstva za zaposlene, subvencije, transferji posameznikom in gospodinjstvom in drugi tekoči domači transferji, vplival padec obsega prihodkov, predvsem na račun izpada davčnih prihodkov zaradi učinkov protikoronskih ukrepov.

Prihodki proračuna so bili nižji predvsem zaradi znižanja davčnih prihodkov. Na drugi strani so bili nedavčni prihodki za 102,1 odstotka višji, predvsem zaradi višjih izrednih nedavčnih prihodkov oz. novega zadolževanja.

Prilivi od davčnih prihodkov so dosegli 1,32 milijarde evrov in bili za 11,8 odstotka manjši kot v tem času lani. Dohodnina je znašala 293,2 milijona evrov in je bila višja za 22,3 odstotka. Na rast je najbolj vplivala akontacija dohodnine od dohodkov iz zaposlitve, ki je bila višja za 45,2 milijona evrov in je bila v večini odsev višjih izplačil dodatka za delo v rizičnih razmerah v negospodarskih panogah.

Davek od dohodka pravnih oseb je znašal 126,4 milijona evrov in je bil nižji za 9,4 odstotka. Številni davčni zavezanci so zaradi upada gospodarske dejavnosti v drugi polovici lanskega leta zaprosili za znižanje akontacij, kar se je med drugim odrazilo v nižji realizaciji.

Več kot petino manj DDV-ja

Davek na dodano vrednost je znašal 549,6 milijona evrov in je bil nižji za 22 odstotkov. To je posledica odlogov oz. obročnega odplačevanja davčnih obveznosti, ustavitve gospodarske dejavnosti in zmanjšane porabe prebivalstva.

Prihodki od pobranih trošarin so dosegli 204,1 milijona evrov in bili medletno za 19,6 odstotka nižji. Prihodki od trošarin od energentov so bili nižji za 34,5 milijona evrov. Razlog je v obročnem odplačevanju obveznosti in znižanju prodanih količin trošarinskih izdelkov. Na to so vplivale tudi nižje trošarine na pogonska goriva.

Na strani odhodkov so se med tekočimi odhodki obveznosti za plačilo plač in prispevkov povišale za 13,9 odstotka na 264,5 milijona evrov. To je posledica napredovanj in dogovora o plačah, sprostitve delovne uspešnosti in drugih stroškov dela v javnem sektorju ter dodatkov za delo v rizičnih razmerah.

Za 3,6 odstotka so bili nižji izdatki za blago in storitve in so dosegli 102 milijonov evrov. Izdatki za tekoče vzdrževanje so bili nižji za 28 odstotkov, nižje so bile tudi poslovne najemnine in zakupnine, medtem ko so bili drugi operativni odhodki višji za 21 odstotkov. Od teh se 5,2 milijona evrov nanaša na stroške zadolževanja in upravljanja finančnega premoženja.

Izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti so se ustavili pri 106,4 milijona evrov in so bili medletno za 67,1 milijona evrov nižji. To je posledica operacij državne zakladnice z upravljanjem javnega dolga.

Več kot 230 milijonov subvencij

V okviru tekočih transferjev je bilo za subvencije namenjenih 231,1 milijona evrov. Te so bile višje za 97,1 odstotka. Od teh je bilo 86,7 milijona evrov namenjenih za povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo in 11,8 milijona evrov kot interventni ukrep povračila nadomestila plače po odrejeni karanteni.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo namenjenih 531,1 milijona evrov oz. 106,7 odstotka več. Med temi so se za 24,7 odstotka, na 119,3 milijona evrov povečali družinski prejemki in starševska nadomestila, od tega je 20,2 milijona evrov znašal solidarnostni dodatek za otroke. 184,5 milijona evrov ali 152,2 odstotka več je bilo namenjenih transferjem za zagotavljanje socialne varnosti. Od tega 81,8 milijona evrov izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka in 8,7 milijona evrov solidarnostnega dodatka študentom.

V okviru drugih transferjev posameznikom, ki so v dveh mesecih znašali 163,7 milijona evrov, je bilo za omilitev posledic epidemije namenjenih 134 milijonov evrov pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. Drugi tekoči domači transferji so bili višji za 31,6 odstotka in so znašali 736 milijonov evrov.

Transferji javnim zavodom so dosegli 467,1 milijona evrov, kar je 41,9 odstotka več. Glavnina povečanja izhaja iz višje obveznosti za stroške dela. Ti so bili višji za 118,7 milijona evrov, od tega so bila 108,8 milijona evrov izplačila dodatkov.

V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun prispeval 196,2 milijona evrov, kar je 1,7 odstotka več kot v istem obdobju lani. Izplačila investicijskih odhodkov in transferjev, ki so znašali 64,2 milijona evrov, so bila višja za 9,7 odstotka. Največji delež je bil namenjen nakupu in gradnji osnovnih sredstev.

Najvišja rast, 242-odstotna, je bila na področju nakupa opreme. Številka je dosegla 17,3 milijona evrov, za nakup vojaške opreme je bilo namenjenih 13,7 milijona evrov.

Višja vplačila v proračun EU-ja

Vplačila v proračun EU so dosegla 161,6 milijona evrov in so bila medletno višja za 28,7 odstotka. Glavnina se je nanašala na plačila sredstev v proračun EU-ja na temelju bruto nacionalnega dohodka.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je v prvih dveh mesecih letos izkazala približno 3,16 milijarde evrov prihodkov in 3,79 milijarde evrov odhodkov.