Bolj ko se približuje (domnevni) dan D, bolj se stopnjujejo pritiski različnih družbenih skupin na lastnike Mercatorja, naj največjega slovenskega trgovca ne prodajo pod takšnimi pogoji, kot so pricurljali v javnost.

Ob 11. uri se je pred poslopjem vlade zbralo okoli 200 članov sindikata delavcev trgovine Slovenije in Konfederacija sindikatov 90 ter tako protestiralo proti prodaji deleža, ki ga ima država (pa čeprav posredno, prek NLB-ja, NKBM-ja), Agrokorju. Sindikat, zaskrbljen zaradi morebitnega množičnega odpuščanja zaposlenih v Mercatorju in vpliva, ki bi ga lahko imela prodaja več kot polovice trgovca hrvaškemu konkurentu na kmetijstvo in živilskopridelovalno industrijo, med drugim zahteva opredelitev zaveze, da je vsako delovno mesto v Mercatorju vredno 50.000 evrov in da mora kupec za vsako delovno mesto zagotoviti bančno garancijo.

Od države pričakujejo dejavnejšo vlogo pri upravljanju družbe in jo pozivajo, naj pridobi 25-odstotni delež plus eno delnico Mercatorja. Če država ne bo storila nič, da bi preprečila (takšno) prodajo Mercatorja, sindikati grozijo z bojkotom NLB-ja - svoje člane bodo pozvali, naj zamenjajo banko. Sindikat je sicer na družbo naslovil pobudo za spremembo podjetniške kolektivne pogodbe, v katero bi vnesli zaveze glede ohranitve delovnih mest in med drugim določili, da se ne sme spremeniti prihodnjih deset let.

Agrokor sindikate povabil na pogovor, ti niso prišli
Ob tem sicer velja omeniti, da je Agrokor predstavnike sindikatov povabil na pogovor, da bi jim pojasnil svoje videnje prodaje oz. nakupa Mercatorja, vendar se sindikati srečanja, ki naj bi potekalo v ponedeljek popoldne, niso udeležili, saj so, kot pravijo, vabilo dobili šele v petek pozno popoldne in ga odprli v ponedeljek zjutraj.

Dobavitelji opozarjajo: Prodaja bo naš pogreb
V ponedeljek so pred upravno stavbo Nove Ljubljanske banke protestirali Mercatorjevi dobavitelji zelenjave, ki jim prodaja pridelkov "najboljšemu sosedu" predstavlja, kot trdijo, 80 odstotkov vse prodaje. "Smo pred pogrebom, do katerega upamo, da ne bo prišlo," je pred izročitvijo pisma vodstvu NLB-ja, v katerem banko pozivajo, naj najde kakšno drugo možnost za Mercator, ne prodaje, dejal eden izmed pobudnikov shoda Tomaž Šinigoj.

Proti napovedanemu vstopu Agrokorja v Mercator so v ponedeljek protestirali tudi pred slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu, kjer se je zbralo 15 članov hrvaških državljanskih skupin Građanska akcija in Društvena mreža građana. Želimo opozoriti, da k vam prihaja velik škodljivec. Pošast, imenovana Todorić, namreč kupuje Mercator," so zapisali protestniki v letaku, v katerem so uvodoma poudarili, da so prišli do slovenskega diplomatskega predstavništva zaradi prijateljstva s Slovenijo.

Križanič in Židan ločeno, a usklajeno nad AUKN
Pritiski pa prihajajo tudi s političnega parketa - v ponedeljek sta javni pismi na Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (ki med drugim bdi nad deležema države v NLB-ju in NKBM-u) naslovila (zdaj še) finančni minister Franc Križanič in minister za kmetijstvo Dejan Židan.

Prvi je AUKN opomnil, da bodo z vstopom Agrokorja prednost na policah Mercatorja dobile hrvaške znamke. "Stališče ministrstva za finance je, da bi prodaja te družbe Agrokorju imela škodljive posledice na prodajo slovenskih pridelkov in živilskih izdelkov, z daljnosežnimi posledicami na slovensko gospodarstvo in javne finance," je tako med drugim zapisal in agenciji predlagal, naj "stori vse potrebno za zaščito družbe in slovenske živilskopridelovalne in prehrambne industrije".

Podobno pa meni tudi Židan, ki je v svojem pismu AUKN opozoril, da je prodaja v nasprotju s "strateškimi interesi proizvodnje hrane v Sloveniji". Agrokorjeve proizvodne zmožnosti namreč precej presegajo potrebe Hrvaške in z njegovim vstopom v Mercator bi se močno spremenil nabor izdelkov na policah slovenskega trgovca. To pa bi lahko privedlo tudi do "razpada slovenske verige za preskrbo s hrano", piše Židan.