Digitalizacija bi morala postati strateški cilj države, opozarjajo v Digitalni koaliciji. Foto: Pixabay
Digitalizacija bi morala postati strateški cilj države, opozarjajo v Digitalni koaliciji. Foto: Pixabay

Vlada mora načrt reform in projektov, ki bi uporabili ta denar, Evropski komisiji oddati do konca aprila. Pri tem mora slediti strogim evropskim smernicam, ki so naravnane na preboj gospodarstva in družbe v zeleno in digitalno. Tudi tokrat denarja ni dovolj za vse želje in potrebe. Raziskovalci in digitalni strokovnjaki ugotavljajo, da znova manjka vizije in denarja za celovito preobrazbo družbe.

V prihodnjem desetletju bo naši državi sicer na voljo osem milijard evrov subvencij iz različnih evropskih virov, v skladu za okrevanje in odpornost bodo sredstva prednostno na voljo velikim podjetjem in zahodni kohezijski regiji. Sredstva, ki jih v tem okviru načrtuje ministrstvo za gospodarstvo, bodo na voljo prek razpisov.

"Zmagovalci bodo tista podjetja in upravičenci, ki bodo dokazali največje učinke na dvig dodane vrednosti na zaposlenega, na dvig produktivnosti in na doseg zelene in digitalne komponente," je povedala državna sekretarka Ajda Cuderman.

"Slovenija ima priložnost za preboj med najuspešnejše, to ni več zgolj želja"

Digitalizacija kot strateški cilj države

V Digitalni koaliciji se bojijo, da bodo sredstva razpršena za sektorsko digitalizacijo, država namreč nima enotnega pristopa, da bi Slovenija razvila svoje standarde komuniciranja in da bi razširili in dvignili digitalne kompetence na vseh ravneh.

Igor Zorko, predsednik Digitalne koalicije: "Morali bi pogledati, kaj je tisto, kar onemogoča normalen napredek. Slovenija je bila v preteklosti in je še na določenih področjih ena od vodilnih na področju digitalizacije, imamo največ digitalnih strokovnjakov na prebivalca. Te naše vire bi morali potegniti skupaj in obravnavati digitalizacijo kot strateški cilj države."

In med strateškimi cilji bi morala biti tudi znanost. Po njenem financiranju smo na repu Evrope. Tudi raziskovalna oprema je zastarela ali je manjka. Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh: "Vsaj sedem raziskovalnih inštitutov potrebuje vlaganja v nove prostore, znanstvenoraziskovalna dejavnost se krepi v Sloveniji, a nimamo kam dati raziskovalcev. Stavbe, v katerih delamo, so potresno nevarne, energetsko neučinkovite in ne moremo jih predelati za moderne eksperimentalne pristope, ne gre".

Denarja še zdaleč ne bo dovolj niti v skladu za okrevanje in odpornost. Potrebno bo kombiniranje denarja iz različnih virov, tudi iz integralnega proračuna.