Prispevna stopnja delodajalcev za pokojninsko zavarovanje naj se zviša z 8,85 odstotka na 10,85 odstotka, a postopoma, ko bo Slovenija začela dosegati gospodarsko rast, meni Semolič. Foto: BoBo
Prispevna stopnja delodajalcev za pokojninsko zavarovanje naj se zviša z 8,85 odstotka na 10,85 odstotka, a postopoma, ko bo Slovenija začela dosegati gospodarsko rast, meni Semolič. Foto: BoBo
Goran Lukič
Lukič je dejal, da bi morali stremeti k socialno-tržnemu gospodarstvu, ki bo zmožno ustvarjati nova delovna mesta. Foto: BoBo
Sindikati si želijo vlaganj v razvoj

Kot je dejal Dušan Semolič, je Slovenija v iztekajočem se letu hodila po poti, "ki so jo dirigirale finančne institucije", zaradi tega pa so bili ljudje žrtve sanacije napak bančnega sistema in lastnikov kapitala. V letu, ki prihaja, si želi odpiranja novih, kakovostnih delovnih mest. Le tako bi se lahko izboljšal tudi standard upokojencev, meni. "Delodajalci se morajo zavedati, da Slovenije ne bomo rešili z nižjimi davki, temveč z investicijami v razvoj," pa je poudaril izvršni sekretar ZSSS-ja Goran Lukič.

Semolič je prepričan o nujnosti socialnega sporazuma. V družbi namreč še vedno dominirajo liberalne ideje, ki so državo pripeljale v krizo, je dejal. "Ideja socialnega sporazuma, ki je pred nami, daje neko upanje. Je priložnost, ki jo je vredno izkoristiti."

Predsednik ZSSS-ja sicer ni želel ugibati, kdaj bi bil socialni sporazum za izhod iz krize lahko sklenjen, želi pa si, da bi se to zgodilo v prvih mesecih leta. "S tem se gotovo mudi, saj je na poti tudi nova koalicijska pogodba," je poudaril. Pogajanja o socialnem sporazumu se bodo nadaljevala 16. januarja.

Med ključnimi ukrepi za prihodnje leto je Semolič izpostavil stabilizacijo socialne blagajne, kar po njegovem mnenju ne bi oviralo gospodarskega razvoja. Med drugim predlaga, da se prispevna stopnja delodajalcev za pokojninsko zavarovanje zviša z 8,85 odstotka na 10,85 odstotka, a postopoma, ko bo Slovenija začela dosegati gospodarsko rast.

Za ustanovitev demografskega sklada
Predlaga tudi takojšnjo ustanovitev demografskega sklada, prek katerega bi se financirala pokojninska blagajna. Sklad bi, kot predlaga Semolič, nastal s preoblikovanjem Kapitalske družbe, financiral pa bi se iz dveh virov. V sklad bi prispevali 10 odstotkov od prodaje družb v državni lasti in od 10 do 20 odstotkov dobičkov družb v večinski državni lasti.

Semolič: Delavci naj bodo soudeleženi pri delitvi dobička
Semolič je ponovil, da si želi tudi spremembe definicije minimalne plače in soudeležbe delavcev pri delitvi dobičkov. "Dobički niso le zasluga lastnikov in podjetij," je poudaril.

Sindikati si želijo vlaganj v razvoj