Sindikati, združeni v Medregijski sindikalni svet Furlanije - Julijske krajine in Slovenije ter Evropski konfederaciji sindikatov, so se sešli na posvetu v Ljubljani.

Predsednik medregijskega sveta - ki združuje Generalno konfederacijo dela Italije (CGIL), Italijansko konfederacijo delavskih sindikatov (CISL), Italijansko unijo dela (UIL) ter Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije (KS 90) in Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) - Roberto Treu je opozoril, da se dozdajšnji ukrepi niso dotaknili dobičkov finančnih družb, ni bila ustanovljena neodvisna evropska bonitetna agencija, ni davka na finančne transakcije.

V odzivu na krizo smo našli dva grešna kozla - javnofinančni primanjkljaj ter javne izdatke in plače, je dejal strokovnjak Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) za ekonomske in zaposlitvene politike Ronald Janssen. Območje evra je recesijo v zadnjem letošnjem in prvem četrtletju prihodnjega leta samo ustvarilo z varčevalnimi ukrepi, je dejal Jannssen.

ETUC rešitve med drugim vidi v uvedbi davka na finančne transakcije, izdaji skupnih evrskih obveznic, oblikovanju investicijskega načrta za pomoč državam v težavah ob povečanju njihove izvozne sposobnosti (npr. tehnologije za izrabo sončne energije) ter spremenjeni vlogi Evropske centralne banke, ki naj bo posojilodajalec v skrajni sili za države z evrom in naj zniža obrestne mere na nič odstotkov.

"Reforme bi morale biti uperjene proti tistim, ki so krizo povzročili"
Samostojna svetovalka ZSSS-ja za ekonomsko področje Andreja Poje pa je med potrebnimi ukrepi poleg davka na finančne transakcije izpostavila dvig davka na dividende, prepoved odpisa ali odloga plačil prispevkov za socialno varnost, spodbujanje podjetij k vlaganju v raziskave in razvoj ter povečevanje dodane vrednosti, prepoved plačilne nediscipline in spodbujanje domačega povpraševanja.

Predsednik KS 90 Peter Majcen je opozoril na zaščitništvo kapitala v posameznih državah. Poudaril je, da je slovenska vlada naredila premalo pri ustvarjanju pogojev za zaščito osnovnih dejavnosti, ki predstavljajo hrbtenico gospodarstva.

Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič pa je prepričan, da bi morale biti strukturne reforme uperjene proti tistim, ki so krizo povzročili, ne proti delavcem. Po njegovem mnenju slovenske in tudi politike po Evropi najbolj skrbi, kaj bodo rekle tri najpomembnejše bonitetne agencije, ne zanima pa jih "boniteta ljudi". Pravi, da se nemška kanclerka Anglea Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy obnašata kot monarha.

Semolič je dejal, da želijo biti v Sloveniji enakopraven partner pri reševanju določenih težav in da so pripravljeni tudi sprejemati kompromise. Strinja se, da so določene spremembe, npr. na pokojninskem področju, potrebne, da pa je "treba iti po prijaznejši poti". Pripravljeni so na dialog z novo vlado.

Sindikalne centrale v Sloveniji se bodo po njegovih besedah v kratkem sešle, da bi - tudi z delodajalci - izoblikovali skupno platformo za nov socialni sporazum, katerega sklenitev bi nato predlagali novi vladi.