V ZSSS-ju so na novinarski konferenci potegnili črto pod letom 2023 in poudarili, kaj bodo v letu 2024 najbolj pereče teme.

Najprej se bodo sindikati ukvarjali z višino minimalne plače, saj se ta določi vsako leto v mesecu januarju po posvetovanju s socialnimi partnerji. To posvetovanje bo v petek, končno odločitev pa nato sprejme minister za delo. Višina minimalne plače je vezana na minimalne življenjske stroške.

Ti po zadnjem izračunu znašajo nekaj več kot 669 evrov, določeni pa so bili nazadnje lansko leto. ZSSS predlaga, da se minimalni stroški spreminjajo bolj pogosto kot samo vsako šesto leto, kar piše v zakonu. "Zakon zapoveduje tudi, da je minimalna uskladitev s stopnjo inflacije, lahko pa minister za delo upošteva še druge dejavnike - gibanje plač, zaposlenost in rasti BDP-ja," je izpostavila predsednica zveze Lidija Jerkič ter dodala, da sami menijo, da se mora minimalna plača dvigniti za več kot je bila letna inflacija (4,2-odstotna). "Naš predlog je dvig minimalne plače v višini 7,5 odstotka. Tak dvig bi pokril razliko v rasti osnovnih življenjskih potrebščin," je pojasnila.

Ker je trenutno na trgu delovne sile pomanjkanje in podjetja težko pridobivajo delavce, ob koncu lanskega leta ni bilo slišati pozivov delodajalcev, naj se minimalna plača zviša manj od pričakovanj. Hkrati je Lidija Jerkič tudi povedala, da za zasebni sektor niti ni podatkov, koliko zaposlenih dobiva minimalno plačo. Po njenem mnenju izplačanih minimalnih plač ni veliko, ker jih zvišujejo razni dodatki. Je pa problematično, da so osnovne plače v panožnih kolektivnih pogodbah skoraj praviloma določene tako nizko, tudi komaj na polovici višine zakonsko določene minimalne plače. "To povzroča silna nezadovoljstva med ljudmi, saj jih preveva občutek, da ne zaslužijo niti za minimalno plačo, čeprav jo zaradi nujnih doplačil dobijo na račun," je dodala.

A delodajalci po njenih besedah niso pripravljeni na spremembe kolektivnih pogodb, zato se tudi v zvezi osredotočajo na zakonske spremembe: "Praksa nas uči, da če ni v zakonu, na pogajanjih o kolektivnih pogodbah težko to dosežemo."

"Iz leta v letu smo bližje temu, da bodo vse plače enako nizke"

Da so plače v gospodarstvu težava, je izpostavil podpredsednik ZSSS-ja Oskar Komac: mediana plač v zasebnem sektorju se približuje povprečni plači, plače so tako vedno bolj strnjene v spodnjem delu lestvice in posledično pada motivacija za delo. Iz leta v letu smo bližje temu, da bodo vse plače enako nizke, je opozoril. Po njegovih besedah je namreč 70 odstotkov plač v zasebnem sektorju pod povprečno plačo.

Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS-ja, pa je zagotovil, da v zvezi ne bodo privolili, da bi se konkurenčnost gospodarstva gradila na zmanjševanju pravic delavcev: "Gospodarske rasti ne more biti, če delavci nimajo zagotovljene ustrezne socialne varnosti." Zato po njegovih besedah ob pogajanjih o novem zakonu o delovnih razmerjih ni treba zmanjševati pravic, ampak ustvarjati pogoje, da bodo delavci ustrezno nagrajeni in zavarovani.

Prav zato imajo večja pričakovanja tudi od inšpektorata za delo, je dodala podpredsednica ZSSS-ja Saška Kumar. Čeprav je prišlo do premika glede odzivnosti delovne inšpekcije, delodajalci še vedno računajo, ali se jim splača kršiti zakonodajo, saj so sankcije tako nizke.

V pričakovanju pokojninske in davčne reforme

V zvezi so opozorili tudi na dve pomembni reformi, o katerih bi pogovori že morali potekati: davčna reforma in pokojninska reforma.

"V načrtu za okrevanje in odpornost je zapisano, da bo pokojninska reforma sprejeta do koncu tega leta, zato smo razočarani, da se pogajanja o tej reformi še niso začela," je izpostavil Zorko. Njihovi člani sicer pričakujejo, da se bo prispevna stopnja izenačila, rezultati ankete med člani pa da so pokazali mnenje, da je 40 let dela in pokojninske dobe dovolj. Težava je tudi nezaupanje v trenutni pokojninski sistem, saj je večina mladih je prepričana, da pokojnine niti ne bodo dobili. Zato je treba dvigniti tudi to zaupanje, je podčrtal.

Med osrednjimi temami letošnjega leta bo po oceni Lidije Jerkič tudi davčna reforma: "V Sloveniji ves čas permanentno govorimo o davčnih reformah, na koncu se zgodilo je določeni popravki." Sindikati so prepričani, da mora biti taka reforme uravnotežena – če bomo razbremenjevali plače, je treba razliko nadoknaditi v dodatni obremenitvi premoženja. OECD opozarja, da imamo preveč obremenjene plače, a premalo obremenjeno premoženje. Po njenih besedah je treba razbremeniti srednji razred, saj ta razred ni več prejemnik nobenih socialnih prejemkov, ampak le plačuje davke. Nasprotovali bodo tudi socialni kapici.

"Eno od pomembnih področij je uravnoteženost davčne in socialne politike. Zdaj imamo stopničaste prehode in lahko se zgodi, da ima z višjo plačo delavec na koncu manj, kot je imel prej s socialnimi transferji," je še dodala.