Minimalno plačo je junija prejemalo več kot 36.000 ljudi oziroma okoli šest odstotkov vseh zaposlenih. Nekateri med njimi delajo v neugodnem delovnem času, torej ob koncih tedna, ponoči ali med prazniki, zaradi zakonske definicije minimalne plače pa za to ne prejemajo dodatkov kot njihovi sodelavci, ki že tako prejemajo višje plače.

Javnofinančno gre po mnenju predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča tukaj za minimalne zneske "glede na milijone, ki se dnevno trošijo za marsikaj". Na leto bi za dodatke tem delavcem država porabila med 500.000 in 600.000 evrov, je dodal Semolič.

Semolič je na nedavno novinarski konferenci poudaril, da s predlogom ne posegajo v višino minimalne plače, ampak želijo zgolj odpraviti krivico.

Sindikati so na upravnih enotah začeli zbirati overjene podpise za zagon parlamentarnega procesa. Svoje podpise so dopoldne v središču Ljubljane že oddali vodje central. Podpise se bo zbiralo najpozneje do 30. oktobra. Kot je še poudaril Semolič, želijočim prej zbrati 5.000 overjenih podpisov podpore, da bi lahko spremembe zakona o definiciji minimalne plače začele veljati 1. januarja 2016.

Pred upravno enoto v središču Ljubljane so v slabih dveh urah zbrali od 150 do 200 podpisov, so povedali na stojnici pred to upravno enoto.

Podporo spremembam definicije minimalne plače lahko zainteresirani izrazijo s podpisom obrazca podpore na upravnih enotah pred uradno osebo, ki ga nato oddajo na sindikalnih stojnicah pred upravnimi enotami ali pa ga pošljejo na ZSSS. Posamezniki z digitalnimi potrdili, ki jih podpira država, lahko podporo oddajo tudi preko portala e-uprava.

V Sindikatu podpore UKC-ju svoje člane pozivajo k oddaji podpisa, čeprav menijo, da predlog sedmih sindikalnih central ni rešitev. Kot pravijo, vedo, da je to največ, kar lahko ta trenutek storijo, da vsaj malo ublažijo stisko in nepravičnost, s katerima se večina njihovih članov sooča vsak dan.