Finančni minister Andrej Šircelj. Foto: BoBo
Finančni minister Andrej Šircelj. Foto: BoBo

Država je z namenom blažitve posledic epidemije covida-19 dala zelo veliko neposredne pomoči podjetjem, poskrbela pa je tudi za nekatere socialne skupine, med njimi upokojence in študente. "Delujemo torej neposredno, ciljamo posamezna podjetja, posamezne skupine ljudi," je v spletnem pogovoru s časopisom Finance dejal finančni minister Andrej Šircelj in izrazil prepričanje, da so ti ukrepi veliko učinkovitejši, kot bi bilo znižanje davka na dodano vrednost (DDV).

Na pripombo, da so nekatere države v odzivu na covid-19 znižale DDV, je odvrnil, da druge države takšnih ukrepov za pomoč gospodarstvu in prebivalcem kot Slovenija niso imele. Zato so se nekatere odločile za znižanje DDV-ja, je dejal in dodal, da se v primeru znižanja obdavčitve blago v trgovinah verjetno ne bi pocenilo. Letos pričakuje, da se bo v proračun steklo približno deset odstotkov manj DDV-ja kot lani.

Vlada sprejela osnutek interventnega zakona PKP 6

PKP 6: Delno kritje fiksnih stroškov podjetij

Vlada je do zdaj sprejela pet protikoronskih svežnjev pomoči, pripravlja še šestega. Vrednostno je ocenjen na okoli ene milijarde evrov, je povedal.

Ena od novosti tokratnega protikoronskega svežnja bo kritje dela stroškov panogam, ki jih je prizadela epidemija. "Država bo krila fiksne stroške, verjetno v pavšalnem znesku, da bo čim bolj enostavno," je dejal. Vrednost pomoči bo odvisna od tega, koliko je določena panoga prizadeta, prejela pa jo bodo lahko vsa podjetja, ki so se jim prihodki zaradi epidemije zmanjšali.

Zakaj podjetja niso izkoristila vseh možnosti svežnjev?

Jamstvene sheme podjetja niso zagrabila

Jamstvena shema, ki jo je DZ sprejel pred prvomajskimi prazniki, po nekaj zapletih pa je v praksi zaživela poleti, se bo podaljšala, ob čemer je Šircelj napovedal nekatere spremembe. Merila, da lahko podjetje uporabi jamstveno shemo, se bodo razširila, banka bo podjetju lahko dala likvidnostno posojilo v vrednosti do 25 in ne več le deset odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019. Poleg tega ne bo več obvezna poravnava.

Šircelj sicer pričakuje, da se povpraševanje po tovrstnih jamstvih države ne bo bistveno povečalo. "Likvidnost gospodarstva je dobra," je ocenil in dodal, da banke zaupajo podjetjem in jim dajejo posojila, kot so jim jih dajale tudi prej. Zato se jamstvena shema tudi ne uporablja toliko, kot se je pričakovalo, je pojasnil in dodal, da jo sam vidi bolj kot neke vrste rezervo za zagotavljanje likvidnosti. "A če se bo kriza nadaljevala, se bodo banke verjetno bolj posluževale tudi jamstvene sheme," je dejal. Podaljšala se bo tudi možnost odloga odplačevanja posojil.

Na svarila pred valom stečajev po epidemiji je Šircelj potrdil, da nekatere mednarodne institucije opozarjajo na mogočo recesijo, ki naj bi prišla po koronski krizi. "A v kakšni obliki in kako, ne zna povedati nihče," je bil kritičen. "Mislim pa, da je finančni sistem na to pripravljen. Tudi bančni sistem je robusten," je zatrdil.

Janša predstavil predloga proračunov: "Denarja je več, čeprav je letošnje leto krizno"

Več kot štirimilijardni primanjkljaj

Ocenil je, da bo okrevanje po krizi v Sloveniji razmeroma hitro. Tudi Evropska komisija napoveduje naši državi hitrejšo rast od povprečja EU-ja, je spomnil. Glede letošnjega stanja javnih financ pa je dejal, da bo proračunski primanjkljaj ob koncu leta predvidoma nekaj nižji od 4,2 milijarde evrov, kolikor je določen s septembra sprejetim rebalansom.

K okrevanju bodo pomembno prispevala tudi evropska sredstva. Šircelj je povedal, da bo vlada nabor projektov za črpanje evropskih sredstev poslala v Bruselj decembra, poudarek pa bo na digitalizaciji, zelenih projektih in dolgoročnem razvoju. Vanj pa bo vključila tudi projekte na področjih, na katere nas mednarodne institucije že dalj časa opozarjajo, denimo zdravstva ali dolgotrajne oskrbe. "A tudi sami vemo, kaj moramo narediti," je dejal in naštel več denarja za zdravstvo, gradnjo domov za starejše in digitalizacijo izobraževanja.

Na finančnem ministrstvu ustanavljajo tudi posebno delovno skupino, ki bo preučila davčni sistem in predloge, ki jih je na tem področju oblikovala skupina pod vodstvom davčnega strokovnjaka Ivana Simiča. "Pri obremenitvi dela bomo šli v smeri večje konkurenčnosti," je napovedal. Splošna olajšava pri dohodnini se mu zdi prenizka, vendar je pri tem treba biti previden, saj lahko njeno zvišanje posredno pomeni večji primanjkljaj. "Vsekakor bom skrbel za stabilnost javnih financ," je zatrdil.

Davka na nepremičnine v tem mandatu ne bo

Glede davka na nepremičnine pa je dejal, da ga ne nazadnje imamo že danes, namreč nadomestilo za uporabo stavnih zemljišč. Tudi v prihodnje bo sicer ostal prihodek občin, kar se mu zdi prav. "V tem mandatu tega davka ne bom predlagal," je sklenil. Tudi sicer je glede morebitnih sprememb davčnega sistema dejal, da ne bodo ničesar naredili na hitro, saj gospodarstvo potrebuje stabilen davčni sistem.