Šircelj se je udeležil srečanja evropskih finančnih ministrov prek telekonference. Foto: BoBo
Šircelj se je udeležil srečanja evropskih finančnih ministrov prek telekonference. Foto: BoBo

Finančni ministri držav v evrskem območju, ki so v torek opozorili, da je treba julijski 750-milijardni načrt za okrevanje doreči in izvesti prednostno ter zagotoviti hitro izplačilo sredstev v prihodnjem letu, so ob tem poudarili pomen hitre predložitve ambicioznih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.

Skrajni rok za predložitev nacionalnih načrtov je sicer 30. april, a v Bruslju so članice spodbudili, naj osnutke posredujejo od 15. oktobra naprej.

Černač o načrtu za okrevanje: 10 milijard, želja trikrat toliko

Nekateri slovenski mediji so sredi oktobra poročali o negativnih bruseljskih ocenah slovenskega osnutka načrta za okrevanje. V Evropski komisiji so tedaj povedali, da je za celovito oceno prezgodaj. Dodali so še, da se veselijo nadaljnjega dialoga s slovenskimi oblastmi s ciljem, da Slovenija čim bolje izkoristi sredstva EU-ja v podporo okrevanju, v skladu s prioritetami Evropske unije.

Šircelj: Načrt je še v pripravi

Šircelj je tokrat glede navedb o negativnih odzivih iz Bruslja dejal, da "ta kritika leti na neke delovne materiale, ki se pošiljajo v Bruselj". Poudaril je, da Slovenija pripravlja načrt v okviru večnivojske skupine, skupaj z ljudmi iz Bruslja.

"Moja ocena je, da bomo to poslali vsekakor v tem letu," je napovedal na virtualni novinarski konferenci po zasedanju.
Sredi drugega vala pandemije prihaja v ospredje tudi vprašanje ustreznosti julija dogovorjenega sklada za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, o katerem se članice Unije sicer še vedno pogajajo z Evropskim parlamentom. V EU-ju so v torek in danes ocenili, da dani okvir za zdaj zadostuje, bodo pa pozorno spremljali razvoj pandemije in se o ukrepanju sproti odločali, je dejal Šircelj.

Evroskupina je v torek pregledala tudi izvajanje aprilskega pandemičnega fiskalnega svežnja v vrednosti 540 milijard evrov, ki vključuje shemo Sure za preprečevanje brezposelnosti zaradi pandemije, posojila iz evropskega reševalnega sklada ESM in panevropski jamstveni sklad v okviru Evropske investicijske banke (EIB).

Pomoči iz reševalnega sklada se države za zdaj izogibajo

Za pomoč iz ESM-ja se za zdaj ni odločila še nobena članica, je v torek povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni in poudaril, da spodbujajo k temu, da se izkoristijo vsi razpoložljivi instrumenti. Šef ESM-ja Klaus Regling je ob tem poudaril, da je ta možnost finančno privlačna za najmanj polovico članic.

Šircelj je spomnil, da Slovenija že izrablja sredstva v okviru sheme Sure in vse, kar je mogoče v okviru instrumentov, ki jih je dala na voljo komisija. Dejal je, da so obrestne mere, po katerih se lahko zadolžuje Slovenija na mednarodnih trgih, ugodne, in izrazil pričakovanje, da bodo obrestne mere, po katerih se bo lahko zadolževala komisija, verjetno še ugodnejše.

Na vprašanje, ali je katera država napovedala, da bo zaprosila za posojila iz ESM-ja, je minister odgovoril, da tega podatka nima. Glede možnosti slovenske prošnje za posojilo iz ESM-ja pa je dejal, da obstaja možnost za najem različnih posojil, pri čemer vselej gledajo na ceno posojila, ne samo v smislu obresti, ampak tudi glede na ročnost posojila in vseh drugih elementov.

Ob tem je Šircelj opozoril, da bi bilo, če bi finančni minister vnaprej rekel, katera posojila bo vzel in katerih ne, to "milo rečeno nestrokovno". Poudaril je, da bodo, če bodo vzeli posojila, vedno vzeli tista, ki bodo za državo najugodnejša. "Kakršno koli ustvarjanje pričakovanj na tem področju na mednarodnih trgih pa mislim, da ne bi bilo dobro za Slovenijo," je še dodal.

Glede gospodarske napovedi, ki jo bo v četrtek predstavila komisija, pa je minister izrazil upanje, da bo čim bolj realistična, ter pričakovanje, da bo komisija upoštevala epidemiološki drugi val in boljšo pripravljenost držav na ta drugi val. Sicer posebnih pričakovanj nima, poudarja pa, da je njegov pogled vselej optimističen. "Za napovedi danes ni najboljši čas," je še dejal.

Finančni ministri za vzpostavitev evropskega nadzornika v boju proti pranju denarja

Finančni ministri so se na omenjenem virtualnem sestanku zavzeli za izboljšanje in okrepitev pravne strukture za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki vključuje vzpostavitev evropskega nadzornega organa na tem področju. Evropska komisija naj bi v prvem četrtletju prihodnjega leta predlagala evropski nadzorni organ, ki bi v izjemnih okoliščinah lahko posegel v delo nacionalnih oblasti, če te ne bi bile zmožne zagotoviti ustreznega nadzora. Ministri so razpravljali o političnih smernicah za komisijo pri pripravi predloga, pri čemer so podprli vzpostavitev evropskega nadzornika z neposrednimi pristojnostmi nad določenim številom entitet in s pooblastili, da v jasno opredeljenih izjemnih okoliščinah prevzamejo nadzor od nacionalnih organov. Sklepe o teh političnih smernicah bodo uradno sprejeli po pisnem postopku, kot je običaj v primeru videokonferenc v času pandemije novega koronavirusa, saj na daljavo takšnih odločitev ne morejo sprejemati. Šircelj je ocenil, da je bil storjen precejšen napredek pri pravnih podlagah, in pojasnil, da je potekala razprava predvsem o tem, ali bo EU imel tudi organ, ki si bo na evropski ravni prizadeval za preprečevanje pranja denarja. "Situacija je zapletena, tako varnostno kot ekonomsko in finančno, tako da vse države so izrazile podporo temu, da se nadzor nad preprečevanjem pranja denarja okrepi," je še povedal Šircelj na virtualni novinarski konferenci po zasedanju.