Frankfurtski delniški indeks DAX30 se je v torek spustil precej pod 12 tisoč točk, tako da je od najvišje vrednosti v zadnjih 52 tednih (12.656 točk) oddaljen dobrih pet odstotkov. Tečaj delnic Lufthanse in Wirecarda je padel za okrog štiri odstotke. Foto: Reuters
Frankfurtski delniški indeks DAX30 se je v torek spustil precej pod 12 tisoč točk, tako da je od najvišje vrednosti v zadnjih 52 tednih (12.656 točk) oddaljen dobrih pet odstotkov. Tečaj delnic Lufthanse in Wirecarda je padel za okrog štiri odstotke. Foto: Reuters

Trumpova administracija je v ponedeljek še podaljšala seznam kaznovanih kitajskih IT-podjetij, ki (zaradi domnevne kršitve človekovih pravic) ne smejo poslovati z ZDA. Pričakovanja pred četrtkovim nadaljevanjem pogajanj (pogajalci se bodo srečali v Washingtonu) so precej nizka, večina si predvsem ne želi še kakšnih dodatnih carin. Dow Jones, ki je prejšnji teden tretjič zapored izgubljal (v petih dneh se je njegova vrednost stajala za 0,9 odstotka), je v ponedeljek izgubil skoraj 100 točk, v torek pa v najslabšem trenutku dneva 300 točk, tako da je zanihal vse do 26.133 točk. Frankfurtski indeks DAX je izgubil odstotek in zdrsnil pod 12 tisoč točk. Pomagal ni niti podatek, da je nemška industrijska proizvodnja po dveh mesecih nazadovanja avgusta v primerjavi z julijem porasla za 0,3 odstotka.

Medtem ko so delnice in surovine (sod nafte brent je zdrsnil do 57,36 dolarja) v torek izgubljale, pa je zlato krenilo navzgor in za 31,1-gramsko unčo je bilo treba spet plačati več kot 1.500 dolarjev. Foto: Reuters
Medtem ko so delnice in surovine (sod nafte brent je zdrsnil do 57,36 dolarja) v torek izgubljale, pa je zlato krenilo navzgor in za 31,1-gramsko unčo je bilo treba spet plačati več kot 1.500 dolarjev. Foto: Reuters

75-odstotna verjetnost za recesijo
Kakšne so možnosti za recesijo, smo vprašali Aleša Lokarja (Generali investments). "Evropi ne kaže dobro, ocenjujem, da je 75-odstotna verjetnost, da bo evrsko območje v naslednjih 12 mesecih v recesiji, pri čemer bi ponovitev dogodkov iz leta 2008 videli le v primeru popolne trgovinske vojne ali pa resnega spopada na Bližnjem vzhodu. Ni nujno, da bo v recesiji tudi Slovenija, jasno pa je, da bodo težave Nemčije, ki je imela v drugem letošnjem četrtletju že minimalen padec BPP-ja, vplivale tudi na slovensko gospodarstvo. Ampak Nemci se niti ne vznemirjajo preveč, njihov standard je visok, javni dolg nizek, bolj jih gane, zakaj ECB vodi tako ohlapno denarno politiko."

Le še psihološki učinek nižanja obresti
Kaj bi še lahko postorila Evropska centralna banka? "Čeprav denarna politika dosega limit, kaže, da bo depozitno obrestno mero še nekoliko bolj znižala, verjetno na minus 0,6 odstotka. To bo imelo kvečjemu psihološki učinek, ne pa tudi ekonomskega, razen morda v tem, da bodo nemške poslovne banke še raje zaračunavale ležarine fizičnim osebam. Trenutno to počnejo za zneske nad 100 tisoč evrov. Morda bo zgledu sledila še Avstrija, ni pa izključeno, da sčasoma tudi Slovenija. Ali bo ECB še okrepil program odkupovanja obveznic, pa je bolj politično vprašanje. Velike države na čelu z Nemčijo so na septembrskem sestanku programu QE nasprotovale."

Kriptovalute, torek ob 21.00tedenska spremembatečaj (v USD)
bitcoin-1,65 %8.175
ether+1,16 %170
XRP+10,2 %0,276
bitcoin cash+2,05 %228
litecoin+2,40 %56,9
EOS+7,14 %3,15

Dobički naj bi se znižali za 4,1 odstotka
Vodilna ameriška podjetja se medtem že pripravljajo na začetek sezone objav četrtletnih poslovnih rezultatov. Analitiki niso optimistični in pričakujejo, da so dobički korporacij, ki so vključene v izračun indeksa S&P 500, v tretjem četrtletju v povprečju zdrsnili za 4,1 odstotka v primerjavi z istim lanskim obdobjem. Še pred tremi meseci so napovedovali le nežno nazadovanje (-0,6 odstotka). Predvsem podjetja, ki večino dobička ustvarijo v tujini, bodo čutila posledice trgovinske vojne, dobički naj bi padli za več kot deset odstotkov. Med posameznimi sektorji naj bi se najslabše odrezala tehnološki in energetski. Pri zadnjem naj bi pod črto ostalo kar tretjino manj kot v lanskem tretjem četrtletju.