Pri tej vaji sicer po ministrovih besedah ne gre le za skrbni pregled, temveč za vrednotenje teh naložb, ki mora biti opravljeno v sodelovanju z Evropsko komisijo, tako da ne bo v nasprotju z evropskimi pravili o državnih pomočeh.

"Določiti je treba ceno temu premoženju, ki ustreza neki realni ekonomski vrednosti, kar je s preprostimi besedami tisto, kar lahko pričakuješ, da boš za to premoženje iztržil, ko ga boš prodajal oziroma izterjeval terjatve," je pojasnil.

Koalicija jutri o NLB-ju in holdingu
Koalicijski partnerji bodo sicer v sredo govorili o reševanju NLB-ja in vprašanju ustanovitve Slovenskega državnega holdinga, ki naj bi prevzel tudi vlogo mehanizma za čiščenje bančnih bilanc. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je do te ideje skeptičen.

Minister je v povezavi s tem poudaril, da gre za dve ločeni vprašanji. Eno je vzpostavitev samega holdinga, glede česar obstaja po njegovih besedah precejšnje soglasje.

Pri tem je izpostavil, da struktura, ki jo predlagajo, pomeni še en odmik od političnega vpliva, saj naj bi državni zbor imenoval strokovnjake v nadzorni svet tega holdinga, medtem ko je zdaj imenoval direktno upravo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, predhodnico holdinga.

Pri vzpostavljanju tega holdinga je po ministrovih besedah še zlasti pomembno poskrbeti za to, da bo zagotovljeno izvajanje nalog, ki jih je zdaj opravljalo državno premoženje in so pomembne za ljudi, na primer sredstva za pokojninsko blagajno in odplačilo odškodninskih obveznic.

Drugo pomembno vprašanje pa je po Šušteršičevih navedbah to, ali se lahko holding uporabi tudi kot mehanizem za čiščenje bančnih bilanc, torej prevzame v nekem vmesnem obdobju slabo premoženje bank in ga unovči ter s tem povrne večji del stroškov ali morda vse stroške te operacije skozi neko obdobje, morda petih let.

O tem se je minister v ponedeljek v Bruslju pogovarjal z evropskim komisarjem za konkurenco Joaquinom Almunio, s katerim sta se dogovorila, da bosta pri iskanju rešitev tesno sodelovala, saj jih mora komisija na koncu odobriti.

Omenjeni predlogi so sicer po ministrovih besedah v Evropi dokaj standardne rešitve, tudi španski načrti so podobni.

Formalni rok za končanje tega procesa je sicer pol leta, saj mora Slovenija v tem času predložiti nov načrt prestrukturiranja NLB-ja, potem ko je komisija za pol leta začasno odobrila drugo dokapitalizacijo največje slovenske banke.

Sicer pa je minister še povedal, da je Evropska bančna agencija danes predstavila preliminarne rezultate dokapitalizacije evropskih bank na devet odstotkov najbolj kakovostnega kapitala. Krepitev bank je bila dogovorjena v zaščito pred šoki zaradi izgub ob odpisu grškega dolga.

Za to je bilo po Šušteršičevih besedah namenjenih skoraj 100 milijard evrov, večina iz zasebnih sredstev, v desetih primerih pa je bilo treba zagotoviti tudi javna sredstva. Eden teh primerov je NLB, sicer pa so to še banke na Portugalskem, Cipru in v Italiji.

To poročilo, ki po ministrovih besedah ustrezno prikazuje dejanja Slovenije, bo objavljeno v sredo. "Upamo, da bo tudi to nekoliko pomirilo razne dvome o stabilnosti, ne samo slovenskih bank, ampak na splošno bančnega sistema v območju evra, kar je pomembno," je sklenil.