In ker se bistri in podjetni Slovenci ne zmenijo za meje ali ovire, pač pa je njihova želja po uspehu in uveljavitvi močnejša kot kadar koli, je Londončan že dve leti tudi Ervin Strnišnik, podjetnik, soustanovitelj znanega spletnega radia RadioNula.com in strokovnjak za spletno trženje.
_____________________________________________

Ervin, prihajate iz Ljubljane oziroma iz Domžal. Kako to, da ste se znašli v Londonu, in kaj je trenutno vaše delovno področje?
V London sem se preselil zato, ker sem iskal nove izzive. Profesionalno pot sem začel v državni upravi, nadaljeval kot podjetnik in se nato leta 2010 odločil, da bom šel poiskat nekaj novega. Zaneslo me je v London, tu sem poznal nekaj ljudi. Ta znanstva so mi zelo pomagala pri aklimatizaciji. Začel sem delati za podjetje PeerIndex, to je start-up podjetje z zelo zanimivim produktom. PeerIndex meri vpliv ljudi na splet, predvsem na socialnih omrežjih, to je na Facebooku, Twitterju, na Linkedlnu in tudi na drugih. S PeerIndexom sem sodeloval leto dni, nato pa sem se odloči, da se bom pridružil drugi firmi, drugemu start-upu, kjer sem še zdaj. To podjetje se imenuje TransferWise, to je servis oziroma finančna ustanova za mednarodni prenos denarja. Banke pri prenosu denarja zaračunavajo velike provizije, TransferWise pa je s svojim inovativnim pristopom tem storitvam zelo znižal ceno. Banke za tovrstne transakcije v povprečju zaračunavajo 5-odstotno provizijo, TransferWise pa le 0,5-odstotno. Za zdaj uživam, dobro se počutim in upam, da bom tu v Londonu ostal tudi v prihodnje.

Če se vrneva še malce k slovenskemu delu vaše poklicne poti. Delo v državni upravi in nato vstop med podjetnike - še zlasti ta podjetniška doba ima nadvse zanimivo postajo, ki je “prava postaja”, tj. radijska postaja, kajne?
Res je. Kot sem že omenil, začel sem v državni upravi, na ministrstvu za javno upravo, na oddelku za informatiko. Zatem sem s še nekaj poslovnimi partnerji sodeloval pri ustanovitvi podjetja HotALot, ki se ga morda nekateri bralci spomnijo kot izdajatelja časopisa Blogorola. V tem glasilu smo objavljali le blogarske prispevke, v nasprotju z drugimi mediji, ki objavljajo novinarske. Ob koncu leta 2008 je prišla pod Alpe ta zloglasna recesija. Takrat smo bili primorani to podjetje zapreti. Nato sem se pridružil podjetju svojih znancev, to je Mimovrste. Mimovrste.com, kot vsi vemo, je največja spletna trgovina v Sloveniji. Tam sem delal v službi za trženje. Nato sem se odpravil v London.

Omeniti bi želel še en projekt, na katerega sem zelo ponosen. S prijateljem Ozrenom, ki še vedno živi v Ljubljani, sva leta 2008 ustanovila spletni radio, to je RadioNula.com. Ta nekomercialni radio še vedno oddaja, brez oglasov, a s poslušalstvom z vsega sveta. Morda je zanimiv podatek, da ima RadioNula.com mesečno med 20.000 in 30.000 obiski, to pomeni prav toliko poslušalcev. RadioNula.com je bil kot poseben gost pred tedni povabljen tudi na Mednarodni radijski festival v Zürichu.

In, če smem, še enkrat k tistim “novim izzivom”, ki so tako zelo udomačena fraza, ko je govor o ambicijah posameznika. Najbrž se oba strinjava, da ti novi izzivi ne pomenijo, da je v Sloveniji vse slabo in da je, nasprotno, v Londonu vse bleščeče?Nikakor. Mogoče še prej to: preden sem se preselil v London, v tem mestu sploh še nisem bil. Res je, da sem prej dosti potoval in obiskal vse celine, razen Avstralije in Južne Amerike. Vselej sem imel željo po tem, da bi pa nekoč tudi živel v tujini, čeprav je res, da v preteklosti nisem imel nobene predstave o tem, kaj to dejansko pomeni. Idealiziral sem tujino, podobno, kot se v Sloveniji pogosto sliši: “Veš, pa bi šel ven.” V resnici pa je ravno to, da ne veš, kaj selitev na tuje prinese - to je posrečeno, to je nekakšen poseben ideal. Ko se izseliš iz Slovenije, doma pustiš vse: družino, prijatelje, ožje prijatelje, s katerimi imaš poseben odnos, okolje, v katerem se počutiš dobro, zapustiš ta "comfort zone" (območje udobja, op.). In začeti moraš na novo. Ena izmed slovenskih značilnosti je tudi ta, da se tam vsi poznamo. V takem okolju si ni težko ustvariti širokega kroga poznanstev. Drugače je v metropoli, kakršna je London. Tu si ni enostavno ustvariti mreže poznanstev, stikov, in to z ničle. To odkrito povem vsakomur. Po tistih začetnih nekaj mesecih navdušenja in, pravzaprav, turizma, sledi realnost. Ko se zaveš, da si preseljen, v tujem okolju, in se soočiš s tem, da je treba od tu naprej.

Pristala sva na točki, ki bi jo lahko označila kot naredi-ali-pusti. Nenazadnje skočiti na letalo in se vrniti, ni težavno. Kaj je torej tisto, kar vas je v prav tistem trenutku obdržalo tu?
Vsekakor London. Uživam, na primer, v kulinarični raznolikosti, ki jo ponuja. Vsak dan imam za kosilo hrano z drugega konca sveta. Kulturni dogodki, glasbeni še posebej. Tu jih je nešteto. Kar bi bil v Ljubljani, na primer, koncert leta - je tu na sporedu dnevno. In multikulturnost Londona. Ta je res očarljiva. Grede poklicnega udejstvovanja pa takole. Delujem na področju “digitalnega marketinga”, in dejansko šele tu opaziš, da imaš svet na dlani. Kar naenkrat se dogovarjaš z največjimi, najvplivnejšimi svetovnimi mediji, nato največjimi spletnimi podjetji, kar jih je. Tu v Londonu se moj adresar, preprosto povedano, vsak dan polni s kontakti ljudi, ki so največji in najpomembnejši igralci na parketu, če smem uporabiti to prispodobo. In to je silovit magnet. Ta me drži tu in obenem obeta tudi za prihodnost.

Kakšni pa so odnosi v podjetju, ki je že znano po svetu? Najverjetneje vas veseli tudi spremljanje njegovega razvoja, rast celotnega okolja start-upov in podobno?
Vsekakor. Podjetje TransferWise sta ustanovila dva Estonca, živeča v Londonu. Zamisel za dejavnost podjetja je izšla iz osebnih potreb. Eden izmed ustanoviteljev je prejemal plačo v evrih, drugi v funtih. Oba sta imela stroške na obeh koncih Evrope. In če bi si valuti izmenjala med sabo, bi s tem porabila precej manj, kot pa sta ga, ko sta za to storitev naprošala banko. In premostitev teh težav ali peer-to-peer servis za prenos denarja "je enako" TransferWise.

Drugače pa je bilo sprva še kar bridko spoznanje, da se tu v službah dela do 18. ure ali pa še dlje. Tu so zahteve delodajalca večje, rečem, kar občutno večje kot v Sloveniji. Praznikov ali prostih dni je bistveno manj. V službo se vozim z javnim prevozom, in ta pot v eno smer traja nič manj kot 45 minut. To so stvari, ki jih je treba vzeti v zakup. Po drugi strani pa je res, da je plačilo boljše kot v Sloveniji, obenem pa je standard tu višji, se pravi, stvari so tu dražje.

Tu ste del mednarodnega tima. Ta nehomogenost izvora sodelavcev pa se mora izničiti. Kako se ustvarja primerno ali spodbudno delovno vzdušje?
Gibljem se v start-up krogih. Moja zamisel je bila že prej, da bi želel delovati v takem okolju. Berlin, še zlasti pa London sta v tem pogledu najhitreje razvijajoča se. Ob tem bi dodal še, da start-up okolje tu podpirajo britanska vlada in lokalne, torej mestne oblasti. Ta se namensko razvija v vzhodnem delu Londona oziroma v predelu Shoreditch. Njegov simbol pa sta na neki način krožišče in postaja podzemne železnice, imenovana Old Street. Tu je stičišče te kulture, tega gibanja. In tu sem želel delovati, saj sem prej o tem veliko bral in podobno. Zdaj, ko sem tu, sem še bolj prepričan, da sem se odločil pravilno. Zdi se mi, da bi se morala taka okolja razvijati tudi v Sloveniji, in to veliko hitreje, kot se. Predvsem s pomočjo države. Saj ni več dvomov, podjetja tega tipa bodo v prihodnosti ustvarjala delovna mesta in z davki bogatila državne blagajne.

Kar omenjate, so tako imenovana podjetja, ki proizvajajo produkte z visoko dodano vrednostjo. O teh tudi v Sloveniji slišimo veliko. Vsi politiki govorijo podobno, toda tu se zdi, da se njihove napovedi in obljube udejanjajo hitro, pri nas doma pa počasneje. Lahko še na malo preprostejši način razčlenite oziroma opišete njihove dejavnosti?
To so visokotehnološka podjetja, bodisi internetne družbe bodisi novi mediji, ali pa neke nove disruptivne ideje, ki postanejo poslovna rešitev - taka je tudi dejavnost podjetja TransferWise. Gre za to, da se po stoletni prevladi bank zdaj pojavljajo nove možnosti, drugačne zamisli ali rešitve. Ne le v finančnem sektorju, ampak tudi v vseh drugih dejavnostih.

Ob koncu nam, prosim, razkrijte še to klasično vprašanje, tj., kako v Londonu izrabite skop prosti čas, ki ga imate najbrž na voljo le ob koncih tedna?
Ja. Ko ne delam, kdaj je že to? No, koncerte sem že omenil, z veseljem obiščem kako galerijo. Obiskal sem tudi že nekaj slavnih nogometnih stadionov in si ogledal nekaj tekem razvpite angleške Premier lige. Se pa najdem tudi s prijatelji, saj tu tudi Slovencev mojih let ne manjka. A, še to. Revijo, mesečnik z naslovom Monocle rad prebiram in ga priporočam v branje tudi drugim.

Matjaž Ambrožič, London