Na lestvico je uvrščenih 137 držav. Foto: Reuters
Na lestvico je uvrščenih 137 držav. Foto: Reuters

Švici, ki je dobila skupno oceno 5,86 točke, do desetega mesta sledijo ZDA (5,85), Singapur (5,71), Nizozemska (5,66), Nemčija (5,65), Hongkong (5,53), Švedska (5,52), Velika Britanija (5,51), Japonska in Finska (obe 5,49), ugotavlja Svetovni gospodarski forum (WEF).

Slovenija je dobila skupno oceno 4,48 točke, kar je zadoščalo za uvrstitev na 48. mesto, tik za Kostariko (4,50) ter Mavricijem in Brunejem (obe 4,52) ter pred Bolgarijo (4,46), Panamo in Mehiko (obe 4,44).

Davki največja ovira za poslovanje
Slovenija si je najslabše ocene podobno kot v preteklih letih prislužila na področju razvitosti finančnega trga (106. mesto) ter učinkovitosti trga dela in velikost trga (82. mesto). Najboljši oceni je dobila na področju zdravstva in osnovnega izobraževanja (14. mesto) ter višjega izobraževanja in usposabljanja (24. mesto). Na področju inovacij in tehnološke pripravljenosti se je uvrstila na 35. mesto, na področju infrastrukture na 39. mesto, tržne učinkovitosti in makroekonomskega okolja na 40. mesto, razvitosti poslovanja na 41. mesto ter na področju institucij na 56. mesto.

Poročilo WEF-a med največjimi ovirami za poslovanje v Sloveniji izpostavlja davčna razmerja, neučinkovito državno birokracijo, omejevalno delovno zakonodajo, davčno ureditev in politično nestabilnost. Najmanj pa sta problematična kriminal in inflacija.

Med sosedami so Slovenijo prehitele Avstrija (18. mesto) in Italija (43. mesto), medtem ko sta se za njo uvrstili Madžarska (60. mesto) in Hrvaška (74. mesto). Za Slovenijo so zaostale tudi države nekdanje Jugoslavije; Črna gora se je uvrstila na 77. mesto, Srbija na 78. in BiH na 103. mesto, medtem ko Makedonije letos ni na lestvici.

Na repu letošnje lestvice svetovne konkurenčnosti, od 134. do 137. mesta, so se znašli Liberija, Čad, Mozambik in Jemen.

Deset let od gospodarske krize
Letošnje poročilo WEF-a ugotavlja, da se svet približuje deseti obletnici gospodarske krize. Znaki okrevanja so spodbudni, a rast ostaja razmeroma nizka. "Odločevalci bodo morali poiskati nove pristope pri oblikovanju ekonomskih politik, pri čemer se bodo morali bolj osredotočiti na ukrepe za večjo blaginjo ljudi," so zapisali.