"60-letne evrske obveznice so bile izdane z donosom do dospetja 0,70 odstotka in kuponsko obrestno mero 0,6875 odstotka v vrednosti 0,5 milijarde evrov. To je primerljivo z državama, kot sta Francija in Belgija," so sporočili z ministrstva za finance.
Slovenija s tem po njihovih navedbah nadaljuje tržno izkazano dolgoročno naložbeno zaupanje investitorjev v obveznice Republike Slovenije. "Investitorji zaupajo v odločitve in ukrepe vlade za omilitev posledic epidemije covida-19 za državljane in gospodarstvo," so dodali.
Ministrstvo za finance je v ponedeljek sporočilo, da je Slovenija bankam BNP Paribas, Deutsche Bank, Goldman Sachs Bank Europe SE in HSBC podelila mandat za organizacijo izdaje nove evrske obveznice z zapadlostjo leta 2081.
Izjemno ugodni tržni pogoji
Kljub zadnjim svetovnim pretresom so bili tržni pogoji sorazmerno ugodni, so pojasnili danes. "Vsled pozitivnemu odzivu investitorjev je Slovenija odprla knjige naročil v sredo zjutraj," so dodali.
Knjiga naročil se je zaprla ob 12.34 in sprejeta je bila odločitev za izdajo obveznice v vrednosti 500 milijonov evrov. Tedaj je bilo v knjigi za več kot 4,3 milijarde evrov naročil, ki jih je oddalo več kot 150 visoko kakovostnih vlagateljev. Datum zapadlosti danes izdane obveznice je 3. marec 2081. Donos do dospelosti je z 0,70 odstotka enakovreden razmiku nad 30-letno nemško referenčno obveznico z zapadlostjo avgusta 2050 v vrednosti 82,8 bazične točke, so pojasnili na ministrstvu.
Največ investitorjev (34 odstotkov) v novo slovensko obveznico prihaja iz Nemčije in Avstrije, s po 15-odstotnim deležem sledijo investitorji iz Francije ter Združenega kraljestva in Irske. Štirje odstotki kupcev so iz Italije, po trije odstotki iz Skandinavije in Slovenije, en odstotek iz držav Beneluksa. Američani in drugi predstavljajo 14 odstotkov investitorjev, preostala Evropa pa 11 odstotkov. Glede na institucionalno porazdelitev investitorjev pa je stanje naslednje: 67 odstotkov upravljavci skladov, zavarovalnice in pokojninski skladi, 13 odstotkov banke, sedem odstotkov uradne institucije in 13 odstotkov preostali.
Na začetku meseca tudi dve milijardi obveznic
Gre za drugo večjo letošnjo izdajo. Slovenija je namreč na začetku meseca izdala za 1,75 milijarde evrov 10-letnih obveznic in dopolnila izdajo 30-letnih obveznic za 250 milijonov evrov. Pri 10-letnih obveznicah se je prvič zadolžila po negativni obrestni meri.
Za financiranje izvajanja državnega proračuna skladno s programom financiranja je Slovenija po navedbah ministrstva zagotovila 2,9 milijarde evrov dolgoročnega financiranja.
V januarju pa je odplačala 1,65 milijarde dolga. V preostanku letošnjega leta v odplačilo zapade še dodatnih 1,95 milijarde evrov dolga, so dodali.
Vlada je v osnutku proračunskega načrta za letos, ki ga je Evropski komisiji poslala lani jeseni, pred sprejetjem proračunskih dokumentov za 2021 in 2022, zapisala, da naj bi javni dolg ob koncu 2020 dosegel okoli 37,7 milijarde evrov, kar bi pomenilo 82,4 odstotka BDP-ja.
Kako se bo gibal javni dolg?
Po najnovejših ocenah ministrstva naj bi javni dolg ob koncu preteklega leta dosegel 82 odstotkov BDP-ja, do konca tega leta pa naj bi se kljub povečanju nominalne zadolženosti (po podatkih iz osnutka proračunskega načrta na okoli 39,5 milijarde evrov) v deležu od BDP-ja znižal na 80,9 odstotka. Tudi breme obresti javnega dolga naj bi upadlo za 0,1 odstotne točke, na 1,6 odstotka BDP-ja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje