Zadolženi denar bo nekoč treba vrniti z obrestmi vred. Foto: Pixabay
Zadolženi denar bo nekoč treba vrniti z obrestmi vred. Foto: Pixabay

O zadolžitvi poroča časopis Finance, ki se sklicuje na tuj medij Bloomberg. Po neuradnih virih je obrestna mera dosegla 50 osnovnih točk nad srednjo vrednostjo 30-letne obrestne zamenjave, ki je pri -0,005 odstotka. Če je tako, je to po navedbah Bloomberga bolje od načrtov, saj naj bi finančne ustanove, ki jim je mandat podelila državna zakladnica, načrtovale izdajo z rezultatom 65 osnovnih točk nad srednjo vrednostjo 30-letne obrestne zamenjave. Povpraševanje naj bi preseglo osem milijard evrov.

Zahtevana donosnost se bo torej gibala pri okoli pol odstotka, natančnih podatkov pa še ni na voljo in jih bo ministrstvo za finance predvidoma objavilo v nadaljevanju dneva.

Milijarde na milijarde

Sorodna novica Slovenija se je zadolžila za novih 2,25 milijarde evrov

Zakladnica je mandat za organizacijo izdaje podelila bankam Barclays, BNP Paribas, Commerzbank, Goldman Sachs International, JP Morgan in Unicredit Banki Slovenija.
Te banke so bile zadolžene tudi za operacijo predčasnega odkupa dveh obveznic, in sicer desetletne obveznice, ki zapade januarja 2021, in sedemletne obveznice, ki zapade aprila 2021. Skupna nominalna vrednost izdaj je 2,6 milijarde evrov, država pa je sporočila, da namerava na podlagi prejetih ponudb, ki jih je začela zbirati 5. oktobra, odkupiti obveznice v skupnem nominalnem znesku 172,98 milijona evrov. Predvideni datum poravnave ponudb je 20. oktober.

Kot spominjajo Finance, je sicer država letos prek izdaj različnih obveznic in dopolnitev obstoječih izdaj zbrala skoraj šest milijard evrov, upoštevajoč izdane zakladne menice pa še nekaj več. Precejšnji del teh sredstev je šel za financiranje ukrepov za blaženje negativnih posledic epidemije covida-19 za gospodarstvo in prebivalstvo.

Višja bonitetna ocena Slovenije

A kljub gospodarskim težavam, ki jih je pandemija prinesla, in dvigu zadolžitve države so obrestne mere za slovenski dolg v zadnjem času upadle. Bonitetna hiša Moody's je pred kratkim tudi za eno stopnjo zvišala bonitetno oceno Slovenije na A3, preostali glavni bonitetni agenciji, Fitch in Standard & Poor's, pa sta oceno Slovenije v zadnjih mesecih ohranili nespremenjeno.

Te dni ima tako slovenska obveznica z najdaljšo ročnostjo (25 let) po podatkih Bloomberga, ki jih navajajo Finance, na sekundarnem trgu zahtevano donosnost malenkost nad 0,40 odstotka, kar je najmanj v zgodovini. Donos do dospetja 10-letne obveznice je medtem pri -0,10 odstotka.

Ko se je država pred petimi leti zadolžila za 30 let, je za to morala vlagateljem ponuditi obrestno mero 3,125 odstotka.