Nekaj evrov pod mizo za zagotovitev posla za Slovence očitno ne predstavlja nič nenavadnega. Foto: MMC RTV SLO
Nekaj evrov pod mizo za zagotovitev posla za Slovence očitno ne predstavlja nič nenavadnega. Foto: MMC RTV SLO

Dejstvo je, da bodo podjetja in njihova vodstva morala sama storiti več za izboljšanje stanja gospodarstva, ki je alarmantno, kar je pokazala tudi raziskava Komisije za preprečevanje korupcije o kakovosti gospodarskega in poslovnega okolja v Republiki Sloveniji. Slednje je ujeto v sistemsko korupcijo, s tem pa ogroža prav vsa podjetja, tudi tista, ki poslujejo pošteno. Mednarodno okolje pozna številne mehanizme za izboljšanje stopnje integritete znotraj podjetij, kot so na primer načela poslovanja za preprečevanje podkupovanja, ki so postala orodje različnim korporacijam pri vzpostavljanju dobrega upravljanja in čistega poslovanja.

Predsednica Transparency International Slovenia - Društva Integriteta Simona Habič o tem, da je odziv podjetij za implementacijo in izgradnjo mehanizmov integritete na splošno izredno slab.
Sonja Šmuc Združenje Manager
Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc med drugim meni, da smo Slovenci odlični v pljuvanju v lastno skledo in poveličevanju težav, s katerimi se srečujemo. Foto: MMC RTV SLO

To so izsledki raziskave svetovalnega podjetja Ernst & Young, kjer je sodelovalo več kot 3.000 članov uprav, nadzornih svetov, direktorjev in njihovih skupin iz 36 držav. Opravili so 3.459 anonimnih pogovorov v lokalnih jezikih po telefonu, spletu ali osebno z zaposlenimi v velikih podjetjih. "Podkupnine so v številnih državah še vedno običajne," je povedal vodja oddelka za preiskavo goljufij in sporov pri Ernst & Young Stefan Heissner in ob tem opozoril, da lahko korupcijske afere ogrožajo obstoj podjetij.

Podkupovanje je običajno za 96 odstotkov slovenskih menedžerjev, Sloveniji pa nato sledita Hrvaška z 90 odstotki in Ukrajina s 85 odstotki. Najmanj je korupcija razširjena v Švici, kjer je samo deset odstotkov menedžerjev dejalo, da je podkupovanje v gospodarstvu običajna praksa. Evropsko povprečje je 39 odstotkov.

Za Slovence podkupovanje nič neobičajnega
57 odstotkov vprašanih je priznalo, da je v njihovih državah razširjena praksa korupcije, 26 odstotkov pa jih je dejalo, da je splošna praksa, da je za pridobitev pogodb v njihovi panogi potrebna podkupnina. V Sloveniji je takšno oceno dalo 46 odstotkov vprašanih. 49 odstotkov prodajnega osebja je v raziskavi ocenilo, da protikorupcijska politika njihovega podjetja ni relevantna za njihovo delo.

Večina podjetnikov je v raziskavi priznala, da se povečuje pritisk izpolniti cilje investitorjev ali lastnikov ter povečati finančne uspehe. Najbolj to občutijo na Irskem, kjer je 80 odstotkov navedlo, da čutijo tovrstni pritisk. Slovenija se je s 67 odstotki uvrstila na deveto mesto, za Norveško (74 odstotkov) in Grčijo (66 odstotkov). Na zadnjem mestu je Turčija z 32 odstotki.

V številnih podjetjih prirejajo bilance
V raziskavi so sodelujoče tudi povprašali, ali v podjetju prirejajo poslovne bilance, da bi tako izkazali boljše finančno stanje podjetja, kot je v resnici. Pri tem se je Slovenija s 66 odstotki uvrstila na drugo mesto, za Nigerijo (68 odstotkov) in pred Rusijo (61 odstotkov). Na zadnjem mestu je Finska s sedmimi odstotki.

Avtorji raziskave ob tem izpostavljajo, da je možnost za neetično ravnanje velika, če so na kocki osebni prejemki, hkrati pa menedžerji neposredno občutijo pritisk po dobrih rezultatih.

Raziskava je dala tudi pozitiven signal
Direktor Združenja Manager Dejan Turk je glede omenjene raziskave opozoril na dejstvo, da je v anketi skoraj vsak slovenski menedžer menil, da je korupcija v Sloveniji huda ovira za posel. Na eni strani je to odraz stanja, ki je "vsekakor skrb vzbujajoče", po drugi strani pa gre tudi za pozitiven vidik, saj "smo v Sloveniji končno začutili, da je to početje napačno in smo se o tem začeli odkrito pogovarjati". Turk je ob tem izpostavil etični kodeks združenja, ki jasno določa, kaj je prav in kaj narobe.

Opozoril je tudi na težavo sodnega sistema, ki v tujini očitno preverjeno deluje, "pri nas pa vse te zgodbe še vedno prav zares nimajo jasnega epiloga oziroma so epilogi, ki so, takšni, ki se večini ljudi zdijo krivični in ne dovolj jasni niti dovolj dorečeni, kar se tiče kazenskih sankcij".

V boju proti korupciji bi se morali v Sloveniji več pogovarjati in mlade generacije ozavestiti, kaj je prav in kaj narobe ter jih prav vzgojiti. Zelo hitro in brezkompromisno bi bilo treba korupcijo preganjati in obsojati, in sicer ne z "nekimi kavalirskimi kaznimi, ampak s kaznimi, ki se merijo v letih zapora", je menil Turk.

Rezultati raziskave kažejo na težave kot tudi na pljuvanje v lastno skledo
Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc je ocenila, da rezultati raziskave kažejo na eni strani, da "imamo nekatere resne težave in probleme, ki so zdaj postali očitni, od sistemske korupcije, mogoče nepopolnega obvladovanja korporativnega upravljanja in skladnosti v podjetju", na drugi strani pa "smo Slovenci odlični v pljuvanju v lastno skledo in poveličevanju problemov, s katerimi se srečujemo".

Stanje pa po njenem mnenju zagotovo ni tako drastično slabo, kot kaže omenjena raziskava, saj je Slovenija v prejšnji raziskavi Ernst & Young, v kateri so merili indeks korupcije v 174 državah, pristala na 37. mestu.

TI Slovenija: Rezultati niso presenetljivi
Na izsledke raziskave svetovalnega podjetja Ernst & Young so se odzvali tudi v Transparency International Slovenia - Društvo Integriteta, kjer nad izsledki raziskave Ernst & Young niso presenečeni.

"Različne raziskave so v zadnjih letih pokazale slabo stanje slovenskega gospodarstva, ki je posledica visoke stopnje korupcije in korupcijskih tveganj. Zanimivo je, da se praktično vsi anketirani menedžerji zavedajo katastrofalnega stanja slovenskega gospodarstva, saj oni sami sprejemajo ukrepe in postavljajo standarde za zagotovitev večje transparentnosti in integritete znotraj svojih podjetji, znotraj panoge oziroma celotnega gospodarstva. Razočarani smo nad aktivnostmi, ki jo podjetja namenijo za zagotavljanje poštenega in etičnega poslovanja. Pričakovali bi večjo angažiranost pri zagotavljanju večje integritete, transparentnosti in proti-korupcijskega udejstvovanju znotraj podjetij," je povedala predsednica Transparency International Slovenia - Društva Integriteta Simona Habič.

Transparency International Slovenija - Društvo Integriteta pa je že skozi raziskavo Nacionalni sistem Integritete ugotovilo, da so slovenska podjetja izpostavljena korupcijskim tveganjem, kjer je zelo prisoten tudi vpliv politike, ki omogoča "ujetost države". To po njihovem mnenju sistemsko uničuje državo ter onemogoča gospodarski razvoj in zaupanje državljanov v gospodarstvo, politiko in pravno državo.

Dejstvo je, da bodo podjetja in njihova vodstva morala sama storiti več za izboljšanje stanja gospodarstva, ki je alarmantno, kar je pokazala tudi raziskava Komisije za preprečevanje korupcije o kakovosti gospodarskega in poslovnega okolja v Republiki Sloveniji. Slednje je ujeto v sistemsko korupcijo, s tem pa ogroža prav vsa podjetja, tudi tista, ki poslujejo pošteno. Mednarodno okolje pozna številne mehanizme za izboljšanje stopnje integritete znotraj podjetij, kot so na primer načela poslovanja za preprečevanje podkupovanja, ki so postala orodje različnim korporacijam pri vzpostavljanju dobrega upravljanja in čistega poslovanja.

Predsednica Transparency International Slovenia - Društva Integriteta Simona Habič o tem, da je odziv podjetij za implementacijo in izgradnjo mehanizmov integritete na splošno izredno slab.