Na slovensko-hrvaškem poslovnem forumu o javnih naložbah v gradbeništvu je Hrvate v pričakovanju turistične sezone in zastojev zanimalo, kdaj bo zgrajen manjkajoči del avtoceste Postojna–Jelšane, ki bo primorsko avtocesto povezal s Hrvaško. "Ta cestna povezava je nujna, tako da je v načrtih," zagotavlja ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Dejansko tega odseka sicer ne bo vsaj še desetletje, saj še ni umeščen niti v Državni prostorski načrt. Ta naj bi bil sprejet do leta 2025, a kot pojasnjujejo na Darsu, bo to uresničeno le, če ne bo prihajalo do zapletov. Nato sledi izdelava projekta, odkup nepremičnin, okoljevarstvena dovoljenja in šele nato gradbeno dovoljenje – resolucija tako predvideva začetek gradnje manjkajočega dela avtoceste po letu 2030.

Sorodna novica Železniško omrežje prezasedeno, hromijo ga tudi obsežna prenovitvena dela

Ministrica za infrastrukturo sicer večkrat poudarja, da so prioritete 'zelene': "Javna železniška infrastruktura je tista, ki ji moramo absolutno dati prednost in je zato absolutna prioriteta naše vlade." Kar se kaže tudi v proračunskih postavkah. Za vzdrževanje in gradnjo državnih cest ima direkcija za infrastrukturo letos na voljo 342 milijonov, za investicije v železniško infrastrukturo pa dobrih 423 milijonov evrov. "Vse bolj naraščajo tudi vlaganja v kolesarske povezave, za kar imamo letos predvidenih dobrih 100 milijonov evrov," je ob tem poudarila Bratušek.

Ministrica ob tem dodaja, da bo treba najti kompromis med vlaganji v prometno infrastrukturo in ukrepi za trajnostno mobilnost. Temu dodajmo izsledke študije železniških prog, ki pravijo, da se z njihovo zgradnjo število vozil na cestah zmanjša za manj kot 5 odstotkov.