Mandat za organizacijo sestankov so dobile banke BNP Paribas, Deutsche Bank in JP Morgan Chase, srečanja pa bodo v New Yorku, Bostonu, Los Angelesu, San Franciscu in na koncu še v londonskem Cityju.

Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da ne gre za mandat za izvedbo izdaje obveznice, ampak za "non-deal related roadshow" oz. pripravo srečanj s potencialnimi vlagatelji brez ponudb za sklenitev posla.

Vlagatelje bo v varnost naložbe v slovenski državni dolg prepričeval tudi minister za finance Uroš Čufer, ki se je prejšnji konec tedna mudil na spomladanskem srečanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, kjer je skušal skupaj z guvernerjem Banke Slovenije Markom Kranjcem mednarodno finančno javnost prepričati o sposobnosti Slovenije, da sama premaga finančne in gospodarske težave. Oba pa sta menila, da jima je pomirjevalna misija dobro uspela.

Podoben »road show« že prejšnjo jesen
Slovenija je podobna srečanja ob navzočnosti takratnega ministra Janeza Šušteršiča organizirala že preteklo jesen, nato pa je že čez nekaj dni po predstavitvah izdala 10-letne dolarske obveznice in z njimi zbrala 2,25 milijarde dolarjev. Izdajo dolarske obveznice po Čuferjevih besedah načrtuje tudi zdaj.

Tokrat je Slovenija še pod večjim pritiskom in drobnogledom trgov kot lansko jesen. Predvsem ciprska kriza je skupaj s političnimi razmerami v državi spodbudila špekulacije, da bi Slovenija utegnila biti naslednja članica območja evra, ki bo morala zaprositi za pomoč.

Vlada takšne špekulacije vztrajno zavrača in napoveduje celovit nabor ukrepov za izhod iz krize, ki ju bo do 9. maja predstavila v okviru programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa ter nato poslala v Bruselj. Uporabila jih bo tudi kot orodje za prepričevanje vlagateljev.

Glede na to, da program še ni bil predstavljen, je morda presenetljivo, da se je Slovenija že podala v tipanje terena za izdajo obveznice.

Načrt za izhod iz krize je prepričljiv
Vodja misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Sloveniji Antonio Spilimbergo je v pogovoru za Delo dejal, da so ga načrt slovenskih oblasti za izhod iz krize in zagotovila, da ne potrebujemo mednarodne pomoči, osebno prepričali, pomembno pa je, da k temu takoj pristopijo in začnejo uresničevati napovedane ukrepe.

"Vlada je jasno povedala, tako premierka kot minister za finance, da Slovenija ne potrebuje nobene mednarodne pomoči, temu je pritrdil tudi guverner Banke Slovenije. To seveda ne pomeni, da vlada ni zaskrbljena nad položajem. To zgolj pomeni, da lahko položaj obvladajo sami, interno - in da imajo načrt, kako bodo to storili. Osebno me je njihov načrt prepričal, pomembno je začeti ga uresničevati," je dejal Spilimbergo.

Slovenija je po njegovem mnenju v resni gospodarski recesiji, bruto domači proizvod (BDP) je lani padel za 2,3 odstotka, za letos se pričakuje dvoodstotni padec BDP-ja. To je zaradi negativne zanke med finančnimi težavami, fiskalno konsolidacijo in finančnimi težavami podjetij, je pojasnil Spilimbergo.

"Gre za neke vrste začaran krog, ker gospodarstvo ne deluje, to vpliva na bilance podjetij, prek njih pa na bilance bank. Banke imajo težave, zato ne kreditirajo zasebnega sektorja in krog se nadaljuje. Še večje so posledice na fiskalni strani; ker je manj prilivov zaradi recesije, je primanjkljaj večji. Treba ga je zmanjšati, to pa tudi ni v pomoč gospodarstvu. Začarani krog moramo prekiniti in najbolje je začeti pri finančnem sektorju, ki je večinoma v državni lasti in je šibki člen slovenskega gospodarstva," je med drugim opozoril predstavnik IMF-a, ki meni, da je ustanovitev slabe banke zelo pomemben korak.