"Naš namen je ustvariti veliko zgodbo iz Slovenije. Če pogledamo druga podjetja, ki so dobila velike investicije, so iz Bostona, Londona, Švice ... Mi si želimo to storiti iz Ljubljane, iz Šentvida," je za MMC povedal ustanovitelj in direktor podjetja GenEplanet, Marko Bitenc.

Glede na poslovanje jim ne kaže slabo. "Poslujemo z večjimi podjetji po svetu, kot npr. zavarovalnica Alliance, največjimi laboratoriji po Evropi in Južni Ameriki, z verigami bolnišnic," je naštel.

Skoraj čisti izvoznik
Delujejo v 35 državah sveta (prek distributerjev) in 15 jezikih, nazadnje so vstopili v Poljsko, Nemčijo, Turčijo in Združene arabske emirate. V Sloveniji ustvarijo le 4 odstotke prometa. Lani so imeli 100-odstotno rast prihodkov, letos pričakujejo podoben trend in doseženega 5,5 milijona evrov prometa, pri čemer se tudi število zaposlenih zadnjih nekaj let na letni bazi podvaja. Trenutno imajo 50 zaposlenih in odprtih 20 oglasov za delo. Ekipa je mlada, v povprečju stara manj kot 30 let, in visokoizobražena, je naštel Bitenc.

Do zdaj so rasli organsko, je opisal, želijo pa si večjega preboja. Odpreti namreč nameravajo pisarni v Londonu in Singapurju. Še posebej si želijo prodreti na milijardni azijski trg, raziskujejo pa tudi možnost širjenja v nekatere afriške države, med njimi Nigerijo.

"Posebej zanimiv trg je Azija. Če pomislite, že nekaj let nazaj je bilo tam precej več bogastva kot na zahodu. To se je očitno spremenilo v zadnjih 20 letih. In tudi če primerjamo produkte, smo izjemno dobri v primerjavi z nekaterimi produkti, ki so na voljo tam, in so obenem precej dragi. Imamo dobro razmerje med ceno in izvedbo," je navedel.

Da bi dosegli preboj, tako poslovni kot razvojni, so se odprli in poiskali zunanjo investicijo. Prejeli so več ponudb in se naposled odločili za švicarski sklad JF Investment, ki je v zameno za 10 milijonov evrov postal četrtinski lastnik.

Informatizacija zdravja
Srž GenEplaneta so genski testi za posameznike. Naročnik dobi na dom pribor za izvedbo – vzorec se vzame iz sline in odpošlje. Sekvenciranje opravi eden izmed 500 laboratorijev in klinik, s katerimi sodelujejo po vsem svetu, izide pa nato analizirajo. V GenEplanet trdijo, da je mogoče iz njih razbrati nekatera tveganja, ki jim je izpostavljen analiziranec, na primer, za laktozno intoleranco. "Veliko ljudi ne ve, da je laktozno intolerantnih in ima prebavne težave. In to dejansko lahko s tem testom ugotoviš," je izjavil Bitenc.

Na podlagi ugotovitev nato posamezniku ponudijo nabor nasvetov za življenjski stil in prehrano. Izdelajo jim tudi jedilnik, in sicer v povezavi z določenim konzorcijem nutricionistov. "Poskušamo res gledati študije in na podlagi resnih študij povedati, kaj res znanstveno drži. Poskušamo se izogibati raznim mnenjem in modnim muham za pol leta," je povedal.

Krvni testi in aplikacija
Švicarsko investicijo nameravajo potrošiti za nadgradnjo koncepta. Omogočiti želijo še redne krvne teste, da se lahko na redni bazi spremljajo kazalniki. "Kar zdaj dodajamo, je povezava s krvnimi markerji, od holesterola do markerjev vnetja, vitamina D itd. Ti markerji so dejansko stanje. Ko poznamo še gene, lahko z nekaj ukrepi znižamo tveganje za razvoj nekaterih bolezni," je zatrdil sogovornik.

Vse skupaj bodo povezali z digitalno platformo, aplikacijo, ki bo omogočala tudi povezovanja, npr. s pametno tehtnico doma. "Mi zdaj dejansko hočemo kvantificirati samega sebe in imeti podatkovno platformo, ki bo omogočala, da dejansko vidiš, kaj se v tebi dogaja. Mehaniki pri servisu avta vidijo celotno njegovo zgodovino, jo preberejo na neki način. Za ljudi tega ni, ali pa je v neki kartoteki, ki je ne vidimo in je napisana na nam nerazumljiv način. Tu pa govorimo o neki interaktivnosti, vizualizaciji, spremljanju. To je naš glavni produkt, ki ga razvijamo," je naštel.

Deset let podjetja in vizija
Korenine podjetja sežejo v njegove študentske čase, ko se je udeležil tekmovanja iz sintezne biologije na MIT-u v ZDA. Slovenska ekipa pod vodstvom Romana Jerale (Kemijski institut) je takrat zmagala v kategoriji zdravje. Med opravljanjem magisterija na Nizozemskem se je leta 2008, ko je bil star 22 let, vrnil v Slovenijo in ustanovil GenEplanet. Poiskal je osnovno investicijo, nato so prvih nekaj let potrošili za razvoj produktov.

Kaj pa njegova dolgoročna vizija? "Če pogledamo, zakaj ljudje umirajo, vedno pridemo na dva glavna razloga. Prvi so rakava obolenja, drugi kardiovaskularna obolenja. Kup podjetij že veliko vlaga v to, da se naredijo testi zgodnje detekcije za raka, ki bodo zvišali stopnjo preživetja. Vznikajo nove terapije na sami onkologiji in jaz mislim, da se bo tudi na tem področju v roku desetih let kar precej naredilo. Medtem pa je na kardiovaskularnem področju zadeva drugačna. Tukaj imamo zadeve, ki se v nas nalagajo 20, 30 let. Mi dobro vemo, kaj so te zadeve, ki vplivajo na razvoj bolezni, in hočemo narediti podatkovno platformo, da bi lahko v vsakem trenutku videli, kje smo. In kaj postoriti, da čez kakšno desetletje ne bomo zboleli," je sklenil.