V finančni perspektivi evropske kohezijske politike je Sloveniji namenjeno več kot tri milijarde evrov. Foto: EPA
Expano, gibalni park
V bližini Murske Sobote, ob Soboškem jezeru, smo trenutno priča obsežnemu projektu vzpostavitve regijskega središča poslovne in turistične odličnosti. Gre za projekt prenosa slovenskega paviljona iz svetovne razstave EXPO Milano 2015, ki bo v Murski Soboti zaživel v čisto drugačni luči. Foto: MMC RTV SLO/Tanja Mojzer

Če upoštevamo, da smo globoko v drugi polovici obstoječe evropske finančne perspektive, obenem pa smo v regijah primorani razmišljati že o prihajajoči finančni perspektivi, nas realnost črpanja sredstev evropske kohezijske politike ne razveseljuje preveč in nas ne obdaja s pozitivizmom. Naj navedem primer, da smo v obstoječo finančno perspektivo tako stopili z mehanizmom Dogovor za razvoj regij, ki je v bistvu namenjen prenosu sredstev na regionalno in nadomešča mehanizme razvoja regij iz prejšnje perspektive, ki pa ob tem ni imel zagotovljenih nobenih finančnih virov, kar kaže na dodatno dimenzijo absurda na tem področju.

Bojan Kar, RC Murska Sobota
Strokovni in človeški kapital regijskih razvojnih centrov je lahko še posebej majhnim občinam v veliko pomoč pri pripravi zahtevnih projektov. Foto: BoBo

V primerljivih državah oz. regijah po Evropi, na primer v Nemčiji, Poljski ali Grčiji, premogovna območja prestrukturirajo že od leta 1960, v Zasavju pa imamo tipičen primer slabe prakse, ko so umanjkale nadomestne naložbe tako na energetski lokaciji kot z vidika prestrukturiranja zdravih jeder rudniških podjetij.

Špitalar o manjkajočih naložbah.
evro
Pomurje velja za poceni investicijsko destinacijo, ki ponuja poceni zemljišča in nižje kvalificirano delovno silo. Foto: Pixabay

Najprej, da bi prepoznala regionalizacijo kot eno od pomembnejših razvojnih ciljev in da bi država predstavila vizijo razvoja na tem področju, s predstavitvijo konkretnih ciljev in časovno opredeljenih rezultatov. Regije kot take so večinoma le statistične tvorbe, kot neki brezzobi tigri med državo in lokalnimi skupnostmi na drugi strani, taka pa je tudi vloga regionalnih razvojnih agencij, zato bi bilo v dobro vseh, da se zelo jasno opredeli vloga le teh in kdo sploh so ključni sogovorniki s strani države.

Kar o pričakovanjih od nove vlade
Pet delovnih mest z veliko dodano vrednostjo lahko za razvoj regije pomeni veliko več, kot 50 delovnih mest za "minimalca". Foto: Pixabay

Popraviti bi morali predvsem merila za javne razpise, ki se vlečejo prek Bruslja in Ljubljane do regij, denarja je dovolj, a predvsem Zasavje pa tudi vzhodna kohezija nima tako izrazite investicijske absorpcije, razlike z zahodno regijo so velike in se povečujejo, tudi znotraj vzhodne kohezije razlike med regijami rastejo, nekaj očitno ne deluje.

Tadej Špitalar o povečevanju razlik
Bo nova vlada, glede na to, da je premier Marjan Šarec bivši župan, imela več posluha za pobude iz lokalnega okolja? Foto: BoBo

Najvišji delež delovno aktivnih prebivalcev imajo predvsem regije zahodnega dela države, medtem ko je nezaposlenost še vedno največja težava severovzhodne Slovenije. Prav za vzhod so značilne tudi najnižje povprečne neto plače. Regiji z najnižjim bruto družbenim proizvodom sta po podatkih Statističnega urada RS (Surs) za leto 2016 zasavska in pomurska, ki imata prav tako negativen selitveni in naravni prirastek in se posledično pospešeno praznita, vasi so marsikje vedno bolj opustele.

Mladi se s trebuhom za kruhom odseljujejo v večja mesta in razvitejše slovenske regije. Pomanjkanje stanovanj je tako v Ljubljani, ki je center daleč najbolje razvite osrednjeslovenske regije, po BDP-ju daleč nad slovenskim povprečjem, hud problem. Slovenija je v okviru evropske kohezijske politike trenutno razdeljena na dve regiji, in sicer bogatejšo zahodno in manj razvito vzhodno regijo.

Procesom centralizacije se poskuša upreti evropska kohezijska politika, ki naj bi zagotovila uravnotežen in trajnosten "teritorialni razvoj" ter zmanjšala in odpravila zaostalost manj razvitih regij. V prihajajoči finančni perspektivi 2021 – 2027 bo Bruselj Sloveniji namenil več kot tri milijarde evrov kohezijskih sredstev. Kako uspešna je kohezijska politika, se najrevnejši slovenski statistični regiji prebijata proti povprečju? smo povprašali direktorja razvojnih agencij v dveh najmanj razvitih slovenskih regijah – zasavski in pomurski.

Priložnosti za Zasavje
Regionalna razvojna agencija Zasavje, ki se trudi dvigniti po bruto družbenem proizvodu (BDP) najrevnejšo slovensko regijo, je bila ustanovljena pred dvema letoma. "Prve izkušnje so pozitivne, saj smo bili prva regija, ki je maja letos podpisala t. i. dogovor za razvoj regij, v katerem je bilo 11 projektov, katerih nosilke so zasavske tri občine (Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, op. n.), to je prvi kamenček v mozaiku do odprtja vrat za črpanje tako kohezijskih kot integralnih sredstev državnega proračuna," je pojasnil direktor zasavske razvojne agencije Tadej Špitalar.

"Velike priložnosti vidimo predvsem na nekdanjih degradiranih rudarskih površinah, ki niso v neposredni lasti občin, saj gre v večini za območja bodisi neposredno v lasti države ali pa državnih podjetij, od rudnika Trbovlje – Hrastnik do lokacije termoelektrarne Trbovlje," je Špitalar opozoril na degradirana območja ugaslih rudnikov. Gospodarstvo regije je sicer po njegovih besedah v zelo dobri kondiciji, saj kazalniki za lansko leto kažejo najboljše stanje po gospodarski krizi leta 2008.

Izzivi Pomurja
"Regionalni razvoj v Pomurju se spoprijema s številnimi razvojnimi izzivi, ki na marsikaterem koncu Slovenije in sosednjih držav predstavljajo že dokončane zgodbe in razvojne mejnike. Medtem ko si sami na Razvojnem centru (RC) Murska Sobota prizadevamo, da tudi v svoje okolje vnesemo zgodbe moderne inovativnosti, novih tehnologij znanja in izobraževanja," je za MMC pojasnil direktor agencije Bojan Kar in dodal, da so velik problem še vedno temeljne infrastrukturne pomanjkljivosti.

"Velik del Pomurja še vedno čaka na vzpostavitev vodooskrbnega sistema, marsikje se šele vzpostavljajo možnosti za razvoj regionalnega podjetništva v obliki podjetniških in industrijskih con, zato je težko tekmovati s tistimi, ki to vse že imajo in razmišljajo o razvojnih nadgradnjah," je dejal Kar. Ključni razvojni projekti v Pomurju so po njegovih besedah priznanje Biosfernega območja reke Mure pri Unescu, ki predstavlja platformo za celosten gospodarski, socialni in turistični razvoj porečja reke Mure, gradnja Murske kolesarske poti (120 kilometrov), ki regijo povezuje s sosednjo Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, gradnja manjkajočih vodooskrbnih sistemov, gradnja sedmih novih poslovnih in gospodarskih con ter devet projektov gradnje kolesarskih povezav za spodbujanje multimodalne urbane mobilnosti.

Pomursko pokrajino sestavlja 27 občin, RC pa opravlja naloge nosilne regionalne razvojne agencije za Pomurje in deluje kot nekakšen menedžment statistične pokrajine, ki pa dejansko ne obstaja v razvojnem smislu, je sklenil Kar.

BDP v Zasavju "konstantno pada"
Trenutna odlična gospodarska rast v državi Zasavja ne približuje slovenskemu povprečju. "Regionalni BDP je točka, ki mene osebno in tudi druge Zasavce najbolj skrbi, BDP pri nas ni le najnižji, temveč konstantno pada, odkar je država začela rezati energetiko s sprejetjem zakona o zapiranju rudnikov RTH (Rudnik Trbovlje Hrastnik, op. n.) in Zagorje," je Špitalar opozoril in navedel Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010–2019 kot "primer dobre prakse". Takšen zakon bi potrebovalo tudi Zasavje, ki ima BDP še nižji od Pomurja. Špitalar je prepričan, da je za razvoj regije nujno popraviti infrastrukturo in Zasavje priključiti na avtocestni križ z izvedbo hitre ceste in predora Prebold–Trbovlje. "Zasavje ima paradoksalen problem, smo v sredini Slovenije, a zaradi geografije popolnoma odrezani od vseh večjih središč, kot so Ljubljana, Celje ali pa Novo mesto," je pristavil.

Rudnikov, ki so bili gonilo regije, ni več. "V primerljivih državah oz. regijah po Evropi, na primer v Nemčiji, Poljski ali Grčiji, premogovna območja prestrukturirajo že od leta 1960, v Zasavju pa imamo tipičen primer slabe prakse, ko so umanjkale nadomestne naložbe tako na energetski lokaciji kot z vidika prestrukturiranja zdravih jeder rudniških podjetij," je dejal.

Zasavje ima velik problem tudi v pomanjkanju prostora, kar je "velika rakova rana, zato večjih proizvodnih obratov, kot je Magna Steyr, tukaj ne bo". Po Špitalarjevih besedah morajo tako biti razvojni cilj srednja in majhna visokotehnološka podjetja, usmeriti pa bi se veljalo tudi v razvoj turizma. "Šok se je s padcem BDP-ja in begom prebivalstva iz regije že zgodil, mislim, da smo dno že dosegli in se počasi odbijamo nazaj," je sklenil.

V okviru "problemskega območja" izvajajo instrument Podjetno v svet podjetništva, ki je v Zasavju nastal, ker močno manjka "podjetniškega duha". "Če si v starih časih dobil službo v rudniku ali tovarni, si vedel, da boš lahko tam ostal do upokojitve, če boš hotel, to je skozi več generacij povzročilo odsotnost podjetniške miselnosti," je prepričan Špitalar.

Kako se bo BDP Pomurja približal povprečju?
V Pomurju, regiji z drugim najnižjim BDP-jem v Sloveniji, se počasi pobirajo, vse skupaj pa je posledica zgrešenih razvojnih zasnov iz preteklosti, je pojasnil Kar in navedel, da so gonilna sila razvoja dandanes majhna in srednja podjetja v družinski lasti, ki so osredotočena na tuje trge. Pomurje potrebuje novo razvojno paradigmo, ki jo bo udejanjila kohezija 2021–27 in ki bo izkoristila odlično lokacijo pomurske regije, opozarja Kar.

"Ležimo na osi V. evropskega koridorja Lizbona–Kijev, v prejšnji finančni perspektivi je bilo dodobra posodobljeno železniško omrežje, ki nas povezuje z Ljubljano v eni smeri in Budimpešto v drugi smeri. V polmeru 300 km ob regijskega središča je 12-milijonski trg s pomembnimi prestolnicami tega srednjeevropskega prostora, kot so Dunaj, Budimpešta, Zagreb in Ljubljana, obenem pa je v naši bližini kar nekaj pomembnih letališč, ki nam omogočajo povezanost s tujimi trgi," je navedel Kar.

Pomembne so tuje neposredne naložbe, ki jih je po Karovih besedah treba tudi v prihodnje spodbujati, ker se tako ustvarjajo nova delovna mesta, zvišuje pa se življenjska raven prebivalcev regije. "Ustvariti je treba korak vstran od razumevanja Pomurja kot poceni investicijske destinacije, ki ponuja poceni zemljišča in nižje kvalificirano delovno silo, k investicijskim zgodbam, ki izrabljajo ugoden geostrateški položaj Pomurja, dobre komunikacijske povezave ter celostno podporo razvojnih institucij in lokalne samouprave," je navedel.

Je evropska kohezijska politika zastavljena pravilno?
"Popraviti bi morali predvsem merila za javne razpise, ki se vlečejo prek Bruslja in Ljubljane do regij, denarja je dovolj, a predvsem Zasavje pa tudi vzhodna kohezija nimata tako izrazite naložbene absorpcije, razlike z zahodno regijo so velike in se povečujejo, tudi znotraj vzhodne kohezije razlike med regijami rastejo, nekaj očitno ne deluje," je odgovoril Špitalar.

Merila za javne razpise bi morali po njegovem mnenju sprostiti, narediti prilagodljivejša, da bi se lažje investiralo v šibkejše regije, tudi v morda kaj bolj tveganega. "Osebne menice pri javnih razpisih, ko mora podjetnik ali lastnik družbe jamčiti z osebnim poroštvom, drug vidik pa je sistem daj – dam, ko se moraš zavezati za število delovnih mest glede na višino vloženih sredstev, na primer v dogovoru za razvoj regij 25 delovnih mest za en milijon evrov sredstev, težko vidimo pet let vnaprej," je navedel dva toga šablonska vidika, ki zavirata naložbe.

Delovna mesta enostavno niso enakovredna, opozarja, saj lahko naložba v pet delovnih mest prinese mnogo višjo dodano vrednost za regijo kot naložba v 50 zaposlitev, kjer se bo delalo za "minimalca", in tega dejstva stroga birokratska pravila ne upoštevajo prav nič.

Črpanje sredstev ob "dimenziji absurda"
Nadaljnje drobljenje lokalne samouprave na še več občin ali regij je po Karovih besedah nesmiselno, morali pa bi načrtovanje ukrepov evropske kohezijske politike na slovenskem prostoru strukturirano in strokovno povezati v okviru regijskih razvojnih institucij. "Če upoštevamo, da smo globoko v drugi polovici obstoječe evropske finančne perspektive, obenem pa smo v regijah primorani razmišljati že o prihajajoči finančni perspektivi, nas realnost črpanja sredstev evropske kohezijske politike ne razveseljuje preveč in nas ne obdaja s pozitivizmom. Naj navedem primer, da smo v obstoječo finančno perspektivo tako stopili z mehanizmom Dogovor za razvoj regij, ki je v bistvu namenjen prenosu sredstev na regionalno in nadomešča mehanizme razvoja regij iz prejšnje perspektive, ki pa ob tem ni imel zagotovljenih nobenih finančnih virov, kar kaže na dodatno dimenzijo absurda na tem področju," je kohezijsko politiko komentiral Kar.

Župani kot gonilo in medobčinsko sodelovanje
Pomemben člen v strukturi regionalnega razvoja so župani, ki skrbijo za vzdrževanje večino javne infrastrukture. Sodelovanje med tremi zasavskimi je odlično, v prihajajoči perspektivi 2021–27 pa se zasavski razvojni regiji pridružuje tudi občina Litija, ki se bo odcepila od bogatejše zahodne kohezijske regije k vzhodni, kar ji bo prineslo več denarja.

Župani so pomemben del razvoja regij, a bolj kot posamezna imena, je ključnega pomena zavedanje o nujnosti medobčinskega povezovanja in enotnega nastopa regije, je prepričan Kar. "Pri tem nismo vedno uspešni, vendar pa moram povedati, da so obstoječi pomurski župani in županje izkazali ključno vlogo pri težnji zagotovitvi sredstev za manjkajoči sistem vodooskrbe v Pomurju in jim je treba glede tega izreči veliko pohvalo, saj so enotno nastopili v odnosu do države," je izpostavil in dodal, da na regijskem centru s pomurskimi župani dobro sodelujejo, je pa prostora za poglobitev sodelovanja še veliko. Strokovni in človeški kapital RC Murska Sobota je županom na voljo, je dejal, saj da so še posebej majhne občine velikokrat kadrovsko nedohranjene in jim povzroča snovanje zahtevnih razvojnih dokumentov precej sivih las.

Pričakovanja od nove vlade
Nova vlada bi po Špitalarjevih besedah morala prisluhniti pobudam iz lokalnega okolja oz. iz regij, v mislih imajo celo vrsto projektov, ki so za Zasavje ključni, pa jih nobeni vladi do zdaj ni uspelo realizirati. "Primer so hidroelektrarne na srednji Savi, ki se vlečejo že desetletja, in vsi vemo, da jih potrebujemo," je navedel. Opozoril je še na pereč problem, ki se dogaja vsem razvojnim agencijam, da so vladajoči že dvakrat skrčili sredstva za delovanje. "Upam, da se nova vlada zaveda, da regionalni razvoj težko deluje, če se za osnovno delo agencij sredstva zmanjšujejo," je sklenil.

"Najprej, da bi prepoznala regionalizacijo kot eno od pomembnejših razvojnih ciljev in da bi država predstavila vizijo razvoja na tem področju, s predstavitvijo konkretnih ciljev in časovno opredeljenih rezultatov. Regije kot take so večinoma le statistične tvorbe, kot neki brezzobi tigri med državo in lokalnimi skupnostmi na drugi strani, taka pa je tudi vloga regionalnih razvojnih agencij, zato bi bilo v dobro vseh, da se zelo jasno opredeli vloga le-teh in kdo sploh so ključni sogovorniki v imenu države," je pričakovanja od nove vlade strnil Kar in dodal, da "regionalni razvoj pogosto brezciljno tava med različnimi službami in ministrstvi".

Če upoštevamo, da smo globoko v drugi polovici obstoječe evropske finančne perspektive, obenem pa smo v regijah primorani razmišljati že o prihajajoči finančni perspektivi, nas realnost črpanja sredstev evropske kohezijske politike ne razveseljuje preveč in nas ne obdaja s pozitivizmom. Naj navedem primer, da smo v obstoječo finančno perspektivo tako stopili z mehanizmom Dogovor za razvoj regij, ki je v bistvu namenjen prenosu sredstev na regionalno in nadomešča mehanizme razvoja regij iz prejšnje perspektive, ki pa ob tem ni imel zagotovljenih nobenih finančnih virov, kar kaže na dodatno dimenzijo absurda na tem področju.

Bojan Kar, RC Murska Sobota

V primerljivih državah oz. regijah po Evropi, na primer v Nemčiji, Poljski ali Grčiji, premogovna območja prestrukturirajo že od leta 1960, v Zasavju pa imamo tipičen primer slabe prakse, ko so umanjkale nadomestne naložbe tako na energetski lokaciji kot z vidika prestrukturiranja zdravih jeder rudniških podjetij.

Špitalar o manjkajočih naložbah.

Najprej, da bi prepoznala regionalizacijo kot eno od pomembnejših razvojnih ciljev in da bi država predstavila vizijo razvoja na tem področju, s predstavitvijo konkretnih ciljev in časovno opredeljenih rezultatov. Regije kot take so večinoma le statistične tvorbe, kot neki brezzobi tigri med državo in lokalnimi skupnostmi na drugi strani, taka pa je tudi vloga regionalnih razvojnih agencij, zato bi bilo v dobro vseh, da se zelo jasno opredeli vloga le teh in kdo sploh so ključni sogovorniki s strani države.

Kar o pričakovanjih od nove vlade

Popraviti bi morali predvsem merila za javne razpise, ki se vlečejo prek Bruslja in Ljubljane do regij, denarja je dovolj, a predvsem Zasavje pa tudi vzhodna kohezija nima tako izrazite investicijske absorpcije, razlike z zahodno regijo so velike in se povečujejo, tudi znotraj vzhodne kohezije razlike med regijami rastejo, nekaj očitno ne deluje.

Tadej Špitalar o povečevanju razlik